Skoči na vsebino

STALIŠČE IRSD GLEDE ZAGOTAVLJANJA ZDRAVSTVENIH PREGLEDOV DELAVCEV PO ZVZD-1


Pravne podlage, ki opredeljujejo zagotavljanje zdravstvenih pregledov delavcev

 

Pravne podlage, ki opredeljujejo zagotavljanje zdravstvenih pregledov delavcev, so predvsem:

  • Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/2011; ZVZD-1),
  • Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013; ZDR-1) in
  • Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Uradni list RS, št. 87/2002, 29/2003-popr., 124/2006).

ZDR-1 v petem odstavku 28. člena določa, da delodajalec zaradi ugotovitve kandidatove zdravstvene zmožnosti za opravljanje dela na svoje stroške napoti kandidata na predhodni zdravstveni pregled, in to v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

 

ZVZD-1, v katerem so opredeljene pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom, pa v 36. členu določa, da mora delodajalec delavcem zagotoviti takšne zdravstvene preglede, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu.

 

Ob tem ZVZD-1 v 3. členu (prvi odstavek) določa, da je delavec po tem zakonu:

  • oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi; 
  • oseba, ki za delodajalca opravlja delo na kakršni koli drugi pravni podlagi (študentska napotnica, podjemna pogodba, …);
  • oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo zaradi usposabljanja; 

v drugem odstavku 3. člena pa ZVZD-1 določa, da je delodajalec po tem zakonu:

  • pravna ali fizična oseba, ki zaposluje delavca na podlagi pogodbe o zaposlitvi;
  • oseba, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi zagotavlja delo delavcu (razen oseb, ki zagotavljajo delo delavcem v gospodinjstvu in nosilcev kmetij, ki opravljajo delo z družinskimi člani na kmetijah v skladu s predpisi o kmetijstvu);
  • fizična oseba, ki s člani svojih gospodarstev oziroma družinskimi člani opravlja pridobitno ali drugo dejavnost; 
  • uporabnik, h kateremu so v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, napoteni delavci s strani delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku.

 

Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev v 3. členu določa, da so podlaga za določitev vrste, obsega, vsebine in rokov zdravstvenih pregledov: ocena tveganja ter posebne zdravstvene zahteve, ki so po potrebi opredeljene v Izjavi o varnosti z oceno tveganja (IoVzOT) na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela.

 


Obveznost zagotavljanja zdravstvenih pregledov

 

Glede na vse navedeno velja, da je praviloma obveznost zagotavljanja zdravstvenih pregledov odvisna od ocenjevanja tveganj. Če namreč za konkretna dela iz Izjave o varnosti z oceno tveganja (IoVzOT) na osnovi realnih in strokovnih ocen izhajajo tveganja za varnost in zdravje delavcev oziroma posebne zdravstvene zahteve, je delodajalec dolžan vsakemu delavcu, ki opravlja takšno delo, zagotoviti zdravstveni pregled, in sicer v obsegu, ki ustreza tveganjem, in sicer tako trenutnim kot tudi tistim, ki lahko povzročijo razvoj poklicnih bolezni. Če takšnih tveganj ni, potem zdravstveni pregled delavcev ni zahtevan, saj splošna zdravstvena sposobnost ni več pogoj za sklenitev delovnega razmerja po Zakonu o delovnih razmerjih. 

 

Za odločanje o tem, ali se pri izvajanju delovnih opravil pojavljajo tveganja glede zagotavljanja varnosti in zdravja v povezavi z izvajanjem zdravstvenih pregledov, tudi opozarjamo, da posamezni podzakonski akti, ki izhajajo iz ZVZD-1, že opredeljujejo zahtevo po izvajanju zdravstvenih pregledov. Tudi ta določila je treba upoštevati, opredeljeni pa so na primer v podzakonskih aktih, ki opredeljujejo izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem, izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu, izpostavljenost hrupu pri delu, izpostavljenost optičnim sevanjem, izpostavljenost vibracijam pri delu, ročno premeščanje bremen, izpostavljenost biološkim dejavnikom, delo s slikovnim zaslonom, delo otrok, mladostnikov oziroma mladih oseb, delo na višini. 

 


Razmerje »delodajalec – delavec«

 

Ko torej pri izvajanju del nastane razmerje "delodajalec – delavec" (v skladu z določbo 3. člena ZVZD-1), je delodajalec dolžan delavcem zagotavljati vse zahteve po ZVZD-1, vključno z zdravstvenimi pregledi in skladno s predhodnimi zahtevami. 

 

a) Opravljanje dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi

 

Vedno, kadar delavec opravlja delo pri delodajalcu na osnovi pogodbe o zaposlitvi (za nedoločen ali določen čas), mora delodajalec delavcu zagotoviti zdravstveni pregled, ki ustreza tveganjem za varnost in zdravje oziroma posebnim zdravstvenim zahtevam, opredeljenim v IoVzOT, ter določbam posameznih podzakonskih aktov s področja varnosti in zdravja pri delu. Če takšnih zahtev oziroma določil ni, tudi zdravstveni pregled ni zahtevan.

 

b) Opravljanje dela na podlagi študentske napotnice

 

Enako veljajo tudi za delavce, ki opravljajo delo pri delodajalcu na osnovi študentske napotnice (dijaki, študentje). 

 

c) Pogodbe civilnega prava

 

Tudi podjemne in avtorske pogodbe (npr. sezonsko delo, druga kratkotrajna dela) je treba obravnavati na enak način. Če se na omenjeni pravni podlagi opravlja takšno delo in izpolnjuje zahteve z delovnopravnega področja, pomeni to vključevanje delavcev v delovni proces delodajalca, sklenjena podjemna ali avtorska pogodba pa predstavlja "opravljanje dela za delodajalca na kakršnikoli drugi pravni podlagi" po ZVZD-1. V tem primeru je razlaga in ravnanje inšpektorja enako prej opisanemu.  

 

d) Poklicno in strokovno izobraževanje dijakov in študentov

 

V praksi delo pri delodajalcih pogosto opravljajo tudi dijaki in študenti v sklopu poklicnega in strokovnega izobraževanja na podlagi učne pogodbe, ki skladno z ZVZD-1 ravno tako predstavlja katerokoli drugo pravno podlago za opravljanje dela, saj opravljajo delo za delodajalca. Od oblike dogovorjenega praktičnega usposabljanja pri delodajalcu je odvisno, kakšnim nevarnostim in tveganjem bo dijak ali študent pri takšnem delu izpostavljen. Glede na tveganja, ugotovljena v IoVzOT, ter glede na določila posameznih podzakonskih aktov, ki glede posameznih tveganj opredeljujejo zdravstveni nadzor, mora delodajalec, pri katerem se izvaja konkretno praktično usposabljanje dijaka ali študenta, tudi zagotavljati zdravstvene preglede pri izvajalcu medicine dela. Če takšnih tveganj ni, zdravniški pregled ni zahtevan.

 


Stališče IRSD

 

Zaradi različnih posledic opravljenega ali neopravljenega zdravstvenega pregleda pred zaposlitvijo Inšpektorat Republike Slovenije za delo glede zagotavljanja zdravstvenih pregledov meni, da je smiselno, da vsi delavci ob sklenitvi delovnega razmerja ter predvsem samozaposlene osebe opravijo predhodni zdravstveni pregled. Na ta način se ugotavlja njihovo zdravstveno stanje ob vstopu v delovni proces delodajalca oziroma samozaposlene osebe. V nasprotnem primeru je lahko ob morebitnih zdravstvenih težavah naknadno težko dokazovati, kdaj je prišlo do sprememb zdravstvenega stanja. Dodatno se lahko zaplete v primeru, kadar invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) zahteva zdravniško spričevalo predhodnega zdravstvenega pregleda zaradi dvoma glede na časovni nastanek zdravstvene okvare.

 

Ob tem je pomembno tudi, da ima ZPIZ tudi pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od delodajalca, kadar nastane škoda zaradi tega, ker je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno ni bila zmožna za opravljanje določenih del ali nalog, kar se je ugotovilo pozneje. Omenjeno je aktualno predvsem s stališča morebitnega ZPIZ-ovega zahtevka za povrnitev stroškov zdravljenja zaradi nezgod pri delu.