1. Delavec se je za nedoločen čas zaposlil v družbi, nad katero je bil kasneje uveden stečajni postopek, družba je prenehala poslovati, poslovodna oseba pa je nedosegljiva. Delavec je torej še vedno zaposlen v navedeni družbi, čeprav ta delavcem ne zagotavlja več dela in nekaj mesecev tudi ne izplačuje plačila za delo. Delavec se želi zaposliti pri drugem delodajalcu, vendar ne ve, na koga naj se obrne, da mu zaključi delovno knjižico pri trenutnem delodajalcu.

2. Delodajalec je hranil delovno knjižico delavca v času trajanja delovnega razmerja, vendar jo je delavec potreboval za urejanje določenih zadev in mu jo je delodajalec izročil. Zgodilo pa se je, da je delavec to delovno knjižico izgubil. Kako naj ravnata delodajalec in delavec v tem primeru?

Delavec se je za nedoločen čas zaposlil v družbi, nad katero je bil kasneje uveden stečajni postopek, družba je prenehala poslovati, poslovodna oseba pa je nedosegljiva. Delavec je torej še vedno zaposlen v navedeni družbi, čeprav ta delavcem ne zagotavlja več dela in nekaj mesecev tudi ne izplačuje plačila za delo. Delavec se želi zaposliti pri drugem delodajalcu, vendar ne ve, na koga naj se obrne, da mu zaključi delovno knjižico pri trenutnem delodajalcu.

November 2004

Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, v nadaljevanju: ZDR) določa, da ima delodajalec delovno knjižico med trajanjem delovnega razmerja v hrambi (s tem, da jo mora na izrecno zahtevo proti podpisu o prejemu izročiti delavcu). Delodajalec je dolžan v delovno knjižico vpisovati podatke, tako kot je to določeno z izvršilnim predpisom - Pravilnikom o delovni knjižici (Uradni list RS, št. 28/1990 s sprem.). Delodajalec mora v skladu z 226. členom ZDR takoj ob prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi delavcu proti potrdilu o prejemu vrniti delovno knjižico.

Podatke o delovnem razmerju (tako o datumu sklenitve kot tudi datumu prenehanja delovnega razmerja) vpisuje v skladu s Pravilnikom o delovni knjižici le delodajalec, pri katerem je delavec zaposlen. Ko pogodba o zaposlitvi delavcu preneha (na enega od načinov, določenih v 75. členu ZDR), mu delodajalec v delovno knjižico vpiše dan, mesec in leto prenehanja delovnega razmerja, kakor tudi število let, mesecev in dni zaposlitve pri delodajalcu.

Delavcu iz vprašanja pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas delodajalec še ni odpovedal niti mu ni prenehala iz kakšnega drugega razloga, zato se mu tudi ne more v delovno knjižico vpisati datuma prenehanja delovnega razmerja. Ker pa je bil nad delodajalcem uveden stečajni postopek, je moral biti v skladu s 77. členom Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 s sprem., v nadaljevanju: ZPPSL) postavljen tudi stečajni upravitelj delodajalca v stečaju. V skladu z ZPPSL stečajni upravitelj izvršuje pravice organov upravljanja in lastnika v skladu s potrebami stečajnega postopka, če ni z zakonom drugače določeno; vodi tudi posle dolžnika in ga zastopa. V skladu s 105. členom ZPPSL z dnem začetka stečajnega postopka prenehajo pooblastila poslovodnega organa, zastopnika ter organov upravljanja dolžnika in preidejo na stečajnega upravitelja.

Tako bo lahko stečajni upravitelj delavcem, katerih delo bo zaradi začetka stečajnega postopka pri delodajalcu postalo nepotrebno, v skladu s 103. členom ZDR tudi odpovedal pogodbe o zaposlitvi s 15-dnevnim odpovednim rokom. Stečajni upravitelj oz. od njega pooblaščena oseba bo v imenu delodajalca prav tako vpisal/a v delovno knjižico podatke o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Druga možnost je, da delavec poda redno (z odpovednim rokom) ali izredno (brez odpovednega roka) odpoved pogodbe o zaposlitvi ali pa se z zastopnikom delodajalca (stečajnim upraviteljem) dogovori o sporazumni razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi. Redno odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko poda kadarkoli - brez obrazložitve, v tem primeru traja odpovedni rok 30 dni, če ni s pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo dogovorjen daljši odpovedni rok. Iz razlogov, naštetih v 112. členu ZDR, pa lahko poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi - v osmih dneh po tem, ko predhodno pisno opomni delodajalca na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvesti inšpektorja za delo. Paziti pa mora na to, da je treba podati izredno odpoved najkasneje v 15 dneh od seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. V konkretnem primeru je možen razlog izredne odpovedi dejstvo, da delodajalec delavcu več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače, ali pa dejstvo, da delodajalec trikrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plačila za delo ob zakonsko oz. pogodbeno dogovorjenem roku. Delavec je v primeru izredne odpovedi zaradi ravnanj delodajalca, naštetih v prvem odstavku 112. člena ZDR, upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka. Poleg tega pa lahko uveljavlja pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti na Zavodu RS za zaposlovanje. V vseh naštetih načinih prenehanja pogodbe o zaposlitvi vpiše podatke o tem v delovno knjižico delodajalec oz. njegov zastopnik (stečajni upravitelj).

Neizplačano plačilo za delo ter nepovrnjeni stroški v zvezi z delom (za prehrano med delom in prevoz na delo ter z dela) predstavljajo denarno terjatev, ki jo lahko v skladu s četrtim odstavkom 204. člena ZDR delavec uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem. Za čas, ko delodajalec delavcem ni zagotavljal dela, bi jim moral v skladu z drugim in sedmim odstavkom 137. člena ZDR izplačevati nadomestilo plače. Če tega ni storil, tudi to spada med denarne terjatve iz delovnega razmerja, ki bi jih delavci lahko uveljavljali neposredno pred sodiščem. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let.

Ker je konkretni delodajalec v stečaju, pa veljajo za uveljavljanje terjatev zoper njega nekatere posebnosti:

O začetku stečajnega postopka se obvestijo upniki v skladu s 101. členom ZPPSL z oklicem. Oklic se nabije na oglasno desko sodišča in objavi v Uradnem listu RS. Oklic mora biti nabit na oglasno desko sodišča istega dne, ko je bil izdan sklep o začetku stečajnega postopka. V skladu s 102. členom ZPPSL morajo upniki (torej tudi delavci, ki jim delodajalec dolguje izplačilo plačila za delo ali drugih denarnih terjatev) v dveh mesecih od dneva, ko je bil oklic o začetku stečajnega postopka objavljen v Uradnem listu RS, prijaviti svoje terjatve stečajnemu senatu z vlogo v dveh izvodih in dokazi.

Upniki v skladu s 137. členom ZPPSL prijavljajo terjatve pisno in morajo v prijavi navesti:

- firmo oz. ime in sedež oz. stalno prebivališče ali bivališče upnika,

- pravno podlago in znesek terjatve,

- številko žiro računa ali drugega računa upnika, če ga ima.

Pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo z dnem, ko je oklic o začetku stečajnega postopka nabit na oglasno desko sodišča. Z dnem začetka stečajnega postopka pa se oblikuje tudi stečajna masa. Iz te stečajne mase se poplačajo upniki. Preden pa se začnejo poplačevati upniki, se izloči iz stečajne mase znesek, ki je potreben za izplačilo stroškov stečajnega postopka. Šele iz preostalih sredstev (t.i. razdelitvene mase) se poplačajo upniki - sorazmerno, če ni z zakonom drugače določeno.

Vendar pa se kot stroški stečajnega postopka (torej pred poplačilom ostalih upnikov) poravnajo v skladu s 160. členom ZPPSL:

1. plače in nadomestila plač za obdobje zadnjih treh mesecev pred začetkom stečajnega postopka,

2. odškodnine za poškodbo pri delu, ki jo je delavec utrpel pri dolžniku, ter za poklicne bolezni,

3. nadomestila plač za čas neizrabljenega rednega letnega dopusta za tekoče koledarsko leto,

4. neizplačane odpravnine, kot so zaposlenim pripadle po predpisih, ki urejajo delovna razmerja, vendar največ v višini, kot je določena za presežne delavce.

Delodajalec je hranil delovno knjižico delavca v času trajanja delovnega razmerja, vendar jo je delavec potreboval za urejanje določenih zadev in mu jo je delodajalec izročil. Zgodilo pa se je, da je delavec to delovno knjižico izgubil. Kako naj ravnata delodajalec in delavec v tem primeru?

November 2006

V skladu z določbami Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 s sprem., v nadaljevanju: ZDR) je delovna knjižica javna listina, ki je v lasti delavca. Delavec jo mora izročiti delodajalcu ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, delodajalec pa mu mora o tem izdati pisno potrdilo. Med trajanjem delovnega razmerja delavca ima delodajalec njegovo delovno knjižico v hrambi in vanjo vpisuje potrebne podatke, če delavec to izrecno zahteva, pa mu jo mora (proti podpisu o prejemu) delodajalec izročiti.

Sicer pa delovne knjižice izdajajo pristojne upravne enote, ki vodijo tudi evidenco o izdanih delovnih knjižicah. Podrobnejše določbe v zvezi z izdajanjem delovnih knjižic in njihovo vsebino določa Pravilnik o delovni knjižici (Uradni list RS, št. 28/1990 s sprem., v nadaljevanju: Pravilnik). V skladu z ZDR in 4. členom Pravilnika se delovna knjižica izda na podlagi zahteve oz. vloge za njeno izdajo in predloženih potrebnih dokazil. ZDR in Pravilnik tudi podrobneje določata vsebino zgoraj omenjene vloge.

Zahteva za izdajo delovne knjižice se vloži pri pristojni upravni enoti – to pa je glede na 5. člen Pravilnika tista upravna enota, kjer ima delavec stalno prebivališče, oz. kjer je sedež delodajalca, s katerim delavec sklepa pogodbo o zaposlitvi. Iz dikcije zakona in Pravilnika izhaja, da zahtevo za izdajo delovne knjižice vloži delavec. Nato upravna enota odloči o zahtevi za izdajo delovne knjižice – to mora storiti takoj oz. najkasneje v dveh dneh od dneva vložitve zahteve in priloženih potrebnih dokazil. Pravilno izpolnjeno vlogo za izdajo delovne knjižice vpiše upravna enota v register izdanih delovnih knjižic, na zahtevo pa zapiše tudi številko, pod katero je knjižica vpisana v registru. Postopek izdaje delovne knjižice se zaključi z izročitvijo delovne knjižice delavcu – prejem knjižice mora delavec potrditi s podpisom v registru, prav tako pa se mora delavec podpisati  tudi v delovno knjižico, in sicer na mesto, določeno za podpis lastnika delovne knjižice. 

Pravilnik pa ureja tudi posebnosti glede postopka ponovne izdaje delovne knjižice - v členih od 27. do 29. Delovna knjižica se na zahtevo delavca izda ponovno v naslednjih primerih:

-          če so v delovni knjižici rubrike izpolnjene tako, da niso več mogoči nadaljnji vpisi,

-          če je delavec izgubil delovno knjižico ali

-          če je delovna knjižica tako poškodovana, da niso več mogoči vpisi.

Zahtevi za izdajo nove delovne knjižice zaradi izgube je treba priložiti tudi potrdilo Uradnega lista RS, da je vplačana objava oglasa o izgubi delovne knjižice, oz. številko in stran uradnega lista, če je oglas že objavljen. Zahtevi za izdajo delovne knjižice zaradi poškodbe pa se priloži poškodovana delovna knjižica.

Pravilnik še določa v 28. členu, da se v novo delovno knjižico vpišejo podatki o pridobljeni zavarovalni dobi, priznani zavarovalni dobi s povečanjem in posebni dobi, ugotovljeni do izdaje nove delovne knjižice. 

Tudi za ponovno izdajo delovne knjižice je pristojna upravna enota glede na sedež delodajalca ali glede na stalno prebivališče delavca. Vendar pa v primeru, če je staro (izgubljeno, uničeno oz. izpolnjeno) delovno knjižico izdala druga upravna enota, jo mora upravna enota, ki je izdala novo delovno knjižico, o tem obvestiti (glej 29. člen Pravilnika).

Upravna enota med drugim vodi evidenco o izdanih delovnih knjižicah, ta pa vsebuje tudi podatke o izgubljenih, pogrešanih, ukradenih, poškodovanih ali izpolnjenih delovnih knjižicah in podatke o izdaji nove delovne knjižice (glej 225. člen ZDR).