REGRES

1. Delodajalec je z delavcem sklenil pogodbo o zaposlitvi 30. 4. 2005. Delavec je bil do tega datuma zaposlen pri drugem delodajalcu, ki mu je ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dal potrdilo o tem, da pri njem ni izrabil letnega dopusta, prav tako mu za leto 2005 ni izplačal regresa za letni dopust. Kateri delodajalec je delavcu dolžan izplačati regres za leto 2005 in v kakšni višini?    

2. Delodajalec delavcem ni izplačal regresa za letni dopust, prav tako pa jim ne izplačuje nadur. Plačo dobivajo izplačano »po obrokih« in z zamudo. Vlagatelje zanima, kaj lahko v takem primeru storijo

3. Delavka se je oktobra 2010 prvič zaposlila. Decembra 2010 je koristila sorazmerni del dopusta, vendar ni prejela sorazmernega dela regresa za letni dopust. Zanima jo, ali je upravičena do sorazmernega dela regresa za letni dopust.

Delodajalec je z delavcem sklenil pogodbo o zaposlitvi 30. 4. 2005. Delavec je bil do tega datuma zaposlen pri drugem delodajalcu, ki mu je ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dal potrdilo o tem, da pri njem ni izrabil letnega dopusta, prav tako mu za leto 2005 ni izplačal regresa za letni dopust. Kateri delodajalec je delavcu dolžan izplačati regres za leto 2005 in v kakšni višini?

Maj, 2005

Iz določb 131. člena Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, v nadaljevanju: ZDR) je razvidno, da je pravica do regresa vezana na pravico do letnega dopusta, s tem da dejanska izraba letnega dopusta ne vpliva na pravico do regresa. Pravico do celotnega dopusta pridobi delavec, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Če pa delavec ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta, temveč v skladu s 162. členom ZDR le pravico do njegovega sorazmernega dela, mu skladno s tem pripada tudi sorazmerni del regresa.

ZDR v 162. členu vsebuje določbe v zvezi s pravico do sorazmernega letnega dopusta. V primerih, naštetih v 162. členu, pripada delavcu za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu 1/12 letnega dopusta:

- če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta,

- če mu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po preteku katerega bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta,

- če mu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. julijem.

Pri samem izračunu sorazmernega dela letnega dopusta pa se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta.

Glede na to, da gre v konkretnem primeru za spremembo zaposlitve, je treba omeniti tudi določbo 164. člena ZDR, da delavec izrabi letni dopust pri delodajalcu, pri katerem je pridobil pravico do izrabe, razen če se z delodajalcem ne dogovorita drugače.

Navedeno pomeni, da v kolikor delavcu preneha pogodba o zaposlitvi pred 1. julijem v koledarskem letu, potem mu pri prvem delodajalcu pripada sorazmerni del dopusta (torej v konkretnem primeru skoraj 1/3 letnega dopusta za leto 2005), enako pa tudi sorazmerni del regresa za letni dopust. Pri drugem delodajalcu delavcu ni treba čakati šest mesecev, da bi mu pripadla pravica do letnega dopusta, če gre za delavca, ki ima pred spremembo zaposlitve več kot šest mesecev nepretrganega dela pri kateremkoli delodajalcu in se je pri novem delodajalcu zaposlil brez prekinitve. Delavcu torej s prvim dnem delovnega razmerja pri naslednjem delodajalcu pripada del letnega dopusta, sorazmeren času v koledarskem letu, ki ga bo prebil v delovnem razmerju z drugim delodajalcem – v konkretnem primeru torej skoraj 2/3 pripadajočega letnega dopusta s prav tolikšnim deležem regresa za letni dopust ob predpostavki, da bo delavec delal pri drugem delodajalcu do konca leta 2005. To pomeni, da bi delavcu pri vsakem delodajalcu, če bi zamenjal zaposlitev več kot enkrat v koledarskem letu, v skladu s tretjo alineo 1. odstavka 162. člena pripadal zgolj sorazmerni del letnega dopusta in regresa.

Naj dodamo, da v letu 2005 znaša znesek (celotnega) regresa za letni dopust, dogovorjen med socialnimi partnerji, 142.264 SIT (bruto) za delavce, zaposlene v gospodarstvu, in 144.700 SIT (bruto) za delavce, zaposlene v negospodarstvu.

Delodajalec delavcem ni izplačal regresa za letni dopust, prav tako pa jim ne izplačuje nadur. Plačo dobivajo izplačano »po obrokih« in z zamudo. Vlagatelje zanima, kaj lahko v takem primeru storijo.  

Maj 2011

V zvezi z navedbami o neizplačanem regresu za letni dopust, neplačilom nadur in (deloma) neizplačano plačo pojasnjujemo, da ima Inšpektorat RS za delo v zvezi z denarnimi terjatvami iz delovnega razmerja omejene pristojnosti.   Inšpektor za delo lahko tako v zvezi z institutom plačila za delo ukrepa le v nekaterih zakonsko določenih primerih. Prvi takšen primer je, ko delodajalec pri določitvi plače delavca ne upošteva minimuma, določenega s posebnim zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca. Inšpektor za delo lahko v zvezi z institutom plačila za delo ukrepa tudi, če delodajalec delavcu ne izplača plače v skladu z določbama 134. in 135. člena ZDR (določbe v zvezi s plačilnim dnem ter krajem in načinom izplačila plače), kakor tudi v primeru kršitve 2. odst. 136. člena ZDR, ki določa, da delodajalec svoje terjatve brez pisnega soglasja delavca ne sme pobotati s svojo obveznostjo plačila. Inšpektor za delo lahko ukrepa tudi zoper delodajalca, ki delavcu ne izplača regresa za letni dopust (torej zaradi kršitve 131. člena ZDR). Delavci lahko v primerih zgoraj navedenih kršitev podajo prijavo na Inšpektorat RS za delo.   Ne more pa inšpektor za delo delodajalcu naložiti plačila neizplačanih denarnih terjatev delavca (sem sodijo tako terjatve iz naslova plačila za delo, kakor tudi terjatve zaradi neizplačanega regresa). Delavec pa lahko denarne terjatve iz delovnega razmerja v skladu s 5. členom veljavnega Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004) in 4. odstavkom 204. člena ZDR uveljavlja neposredno (brez predhodnega opozorila delodajalcu) pred pristojnim delovnim sodiščem. Potrebno je le paziti, da se sodni postopek sproži v roku petih let, sicer pravica do uveljavitve spora pred sodiščem zastara.

Delavka se je oktobra 2010 prvič zaposlila. Decembra 2010 je koristila sorazmerni del dopusta, vendar ni prejela sorazmernega dela regresa za letni dopust. Zanima jo, ali je upravičena do sorazmernega dela regresa za letni dopust.

maj 2011

Regres za letni dopust je urejen v 131. členu ZDR, kjer je določeno, da je regres za letni dopust vezan na pravico do letnega dopusta. Pridobitev pravice do sorazmernega dela letnega dopusta pa je urejena v 162. členu ZDR. Po tem členu ima delavec pravico do izrabe 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu, če v koledarskem letu v katerem je sklenil delovno razmerje ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta, če mu preneha delovno razmerje pred potekom roka po preteku katerega bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta ali če mu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. julijem.

Glede na to, da delavka v koledarskem letu, v katerem je sklenila delovno razmerje, ni pridobila pravice do celotnega letnega dopusta, je imela v skladu s 162. členom ZDR pravico do izrabe 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu (sorazmerni del dopusta), kar je tudi izkoristila. Četrta alineja 131. člena ZDR določa, da v primeru, da ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta ima pravico tudi do sorazmernega dela regresa. Dejanska koriščenje letnega dopusta na pravico do regresa ne vpliva, zato ima delavka v skladu z določbo 131. člena ZDR pravico tudi do sorazmernega dela regresa.

Menimo, da je delavka upravičena do izplačila sorazmernega dela regresa za letni dopust najkasneje do konca koledarskega leta, za katerega ji gre pravica do letnega dopusta in regresa.