Delavec se je zaposlil za določen čas - čas pripravništva, ki naj bi trajalo dve leti (od 1. 1. 2003 do 1. 1. 2005). V času trajanja pogodbe o zaposlitvi je hudo zbolel in bil v drugi polovici leta 2004 invalidsko upokojen. Delavca zanima, ali mu pripada odpravnina ob upokojitvi. Hkrati sprašuje, kolikšna plača mu je pripadala kot pripravniku v času trajanja pogodbe o zaposlitvi.  

 Marec 2005  

Institut pripravništva ureja Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, v nadaljevanju: ZDR) v členih od 120. do 124. V skladu z ureditvijo veljavnega ZDR opravljanje pripravništva ni obvezno - nasprotno - samo z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko določi, da sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik, kdor prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji svoje strokovne izobrazbe, ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju. Iz navedenega izhaja, da morata stranki delovnega razmerja za opravljanje pripravništva skleniti pogodbo o zaposlitvi, izjema od tega je volontersko pripravništvo, ki se lahko opravlja samo, če tako določa posebni zakon. Primer takega zakona je denimo Zakon o pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 83/2003 - uradno prečiščeno besedilo). Pri volonterskem opravljanju pripravništva je še posebej pomembno, da mora biti pogodba o volonterskem opravljanju pripravništva sklenjena v pisni obliki. Pomembno je poudariti, da lahko pripravništvo v skladu z ZDR traja največ eno leto, če zakon ne določa drugače. Lahko pa se sorazmerno podaljša, če pripravnik dela s krajšim delovnim časom od polnega, vendar največ za šest mesecev. Skupni čas trajanja pripravništva (če pripravnik dela s krajšim časom od polnega) torej ne more preseči 18 mesecev, razen če področni zakon ne določa drugače. Trajanje pripravništva pa se lahko podaljša v primeru opravičene odsotnosti z dela, ki traja dlje kot 20 delovnih dni, razen za čas letnega dopusta. Če navedene okoliščine niso podane in če zakon tega ne določa, se pripravništvo ne more podaljšati oz. ne sme biti daljše od enega leta. Enako velja tudi za volontersko pripravništvo. Glede plačila pripravnikom ZDR določa v 140. členu, da ima delavec pripravnik pravico do plače najmanj v višini 70% osnovne plače za delovno mesto oz. vrsto dela, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik, in do drugih osebnih prejemkov (regres za letni dopust, povračilo stroškov v zvezi z delom ipd.). Plača pripravnika ne sme biti v nobenem primeru nižja od minimalne plače, določene z zakonom. Če delodajalec delavcu pripravniku ne izplačuje plače v skladu s 140. členom ZDR, je to prekršek, ki je sankcioniran v 231. členu ZDR z globo 300.000 tolarjev za delodajalca - pravno osebo, za delodajalca - fizično osebo pa 200.000 tolarjev, medtem ko je za odgovorno osebo pravne osebe predvidena globa v višini 100.000 tolarjev. Seveda pa lahko delodajalec izplačuje delavcu plačo v višini 70% osnovne plače samo za čas, ko je delavec res pripravnik. Če se je delavcu pripravništvo izteklo in še naprej ostaja zaposlen pri delodajalcu, mu mora ta izplačevati plačo v višini 100% osnovne plače, predvidene za delovno mesto, na katerem opravlja delo, pri čemer mora delodajalec upoštevati minimum, določen z zakonom oz. kolektivno pogodbo, ki neposredno zavezuje delodajalca. Ob tem opozarjamo, da mora delavec v skladu s prvim odstavkom 20. člena ZDR izpolnjevati pogoje za opravljanje dela, predpisane z zakonom oziroma določene s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca. Ne more pa delodajalec delavcu – pripravniku zaradi neizpolnjevanja pogojev za opravljanje dela podaljšati pripravništva (če niso za to podani kakšni drugi, v zakonu določeni pogoji), znižati plačila za delo ali izplačevati plače v višini pripravniške plače. ZDR določa v 119. členu, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati po samem zakonu, ko je delavcu vročena odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije postala pravnomočna. Pogodba o zaposlitvi tako preneha po samem zakonu z dnem, ko je delavcu vročena odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije postala pravnomočna, ne glede na to, ali je pogodba o zaposlitvi z delavcem sklenjena za nedoločen čas ali pa za določen čas. V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi ugotovljene invalidnosti I. kategorije tako ni relevantno, kdaj bi se veljavnost pogodbe o zaposlitvi iztekla. V zvezi z odpravnino pojasnjujemo, da ZDR načeloma ureja dve vrsti odpravnine, in sicer odpravnino ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter odpravnino ob upokojitvi. Zakon v 132. členu določa, da v primeru upokojitve pripada delavcu odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač za pretekle tri mesece oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Zakon o delovnih razmerjih pa ne opredeljuje, kaj pomeni izraz upokojitev. Vendar iz komentarja Zakona o delovnih razmerjih (Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem (GV Založba, letnik 2003, Avtorji: Nataša Belopavlovič in drugi, stran 533)) izhaja, da delavcu ob upokojitvi pripada odpravnina ne glede na to, na kakšni podlagi se upokojuje (starostno, invalidsko, vdovsko). Glede na navedeno menimo, da delavcu pripada odpravnina ob upokojitvi tudi v primeru upokojitve zaradi ugotovljene I. kategorije invalidnosti. Če delodajalec odpravnine delavcu ne izplača, lahko delavec oz. bivši delavec uveljavlja neizplačano odpravnino kot denarno terjatev iz delovnega razmerja (s tožbo) neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem. Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v skladu z 206. členom ZDR v roku petih let.