Pri načrtovanju, izvajanju, nadzoru in analizi strokovnih ravnanj na področju socialnega varstva je potrebno upoštevati posebnost tovrstne dejavnosti. Ta se kaže zlasti v tem, da je potrebno za učinkovito izvajanje večine strokovnih nalog potrebno zagotoviti take pogoje v katerih bo možno prepoznati tiste elemente »problemske situacija« posameznika, družine, skupine ali skupnosti v stiski ali težavi, ki omogočajo, da z delom na teh prepoznanih elementih in njihovim spreminjanjem, preobrazimo »problemsko situacijo« v »sistem reševanja problemov«. Uporabniki socialno varstvene dejavnosti morajo zato v večini primerov izvajanja pomoči oz. sodelovanja pri razreševanju stisk in težav, preko vzpostavitve primernega osebnega odnosa pridobiti tudi strokovno zaupanje v izvajalca dejavnosti, na podlagi katerega bo možno izgraditi v reševanje problema usmerjen delovni odnos. Socialno varstvena dejavnost je samo v manjši meri lahko popolnoma neodvisna od predhodne vzpostavitve osebnega odnosa.

Inšpekcijski nadzor na področju socialnega varstva urejata:

- Zakon o socialnem varstvu (Ur.l.RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo) in

- Pravilnik o izvajanju inšpekcijskega nadzora na področju socialnega varstva (Ur.l.RS, št. 74/2004)

Inšpekcija nadzira delo javnih socialno varstvenih zavodov, koncesionarjev in drugih pravnih ali fizičnih oseb, ki izvajajo socialno varstvene storitve na podlagi dovoljenja za delo (v nadaljnjem besedilu: izvajalci dejavnosti), ter izvajanje dopolnilnih, razvojnih in preventivnih programov na področju socialnega varstva in varstva otrok in družine, ki so sofinancirani po posebnih pogodbah z Ministrstvom za delo, družino ali socialne zadeve.

Inšpekcija opravlja nadzor nad izvajanjem Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju: zakon) in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ter nadzor nad izvajanjem drugih zakonov ali na njihovi podlagi izdanih predpisov, ki določajo javna pooblastila ali druge naloge posameznim izvajalcem socialno varstvene dejavnosti, nadzira pa tudi izvajanje nalog, ki jih zakon nalaga lokalnim skupnostim (v prilogi 1 so navedeni najpomembnejši zakoni). Za izvajanje inšpekcijskega nadzora dopolnilnih, razvojnih in preventivnih programov pa se smiselno uporabljajo določbe o izvajanju izrednega inšpekcijskega nadzora.

Inšpektor ugotavlja in preverja izvajanje določb, uporabo strokovnih metod, strokovnost dela pri izvajanju socialno varstvenih storitev in programov ter kvaliteto teh storitev v okviru zakonov in podzakonskih aktov, ki urejajo zlasti naslednja področja dejavnosti:

- statusne zadeve izvajalcev,

- kadrovske, tehnične in druge pogoje za izvajanje dejavnosti,

- koncesijske pogodbe, dovoljenja za delo in pogodbe o sofinanciranju programov,

- upravičenost do storitev in do prejemkov,

- prispevke uporabnikov in drugih zavezancev,

- cene storitev,

- uresničevanje pravic in dolžnosti uporabnikov,

- uresničevanje pravic in obveznosti strokovnih in drugih delavcev izvajalca, ki ne sodijo v pristojnost drugih inšpekcijskih organov,

- vodenje dokumentacije in poročanje,

- uresničevanje nalog, ki so izvajalcem zaupana kot javna pooblastila,

- stanje glede organizacije strokovnega dela,

- izpolnjevanje pogojev, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci in strokovni sodelavci,

- ustreznost strokovnih postopkov in uporabe metod strokovnega dela,

- sistem za strokovni razvoj zaposlenih,

- kakovost in obseg opravljenih storitev,

- uresničevanje pravic in zadovoljstvo uporabnikov storitev.

- obseg mreže javne službe, za katero je zadolžena občina,

- soglasij k cenam storitev, ki jih izda pristojni občinski organ.

V skladu z določili zakona izvajajo inšpekcijske nadzore inšpektorji za socialne zadeve, ki morajo imeti visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo enake smeri, kot jo za strokovne delavce na področju socialnega varstva določa že omenjeni zakon, deset let delovnih izkušenj pri izvajanju ali vodenju storitev in socialno varstvenih programov ali pri razvojno raziskovalnem in svetovalnem delu ali pri vodenju uveljavljenih projektov na področju socialnega varstva ali pri organiziranju in upravnem vodenju socialno varstvenih dejavnosti ter opravljen strokovni izpit za inšpektorja. Vsake tri leta pa morajo opraviti obdobni preizkus usposobljenosti.

Inšpekcijske nadzore na področju socialnega varstva trenutno izvajajo 3 inšpektorji.

1.1. Oblike inšpekcijskega nadzora

Inšpekcijski nadzor se opravlja kot redni ali izredni.

Redni inšpekcijski nadzor se opravi pri vsakem izvajalcu dejavnosti najmanj enkrat v obdobju treh let. Program rednih inšpekcijskih nadzorov na predlog direktorja inšpekcije določi glavni inšpektor.

Izredni inšpekcijski nadzor se izvede na zahtevo upravičenca do storitve ali njegovega zakonitega zastopnika oziroma druge osebe, ki je imela v postopku položaj stranke, ustanovitelja izvajalca dejavnosti ali organa upravljanja izvajalca dejavnosti, na utemeljeno pobudo družinskega člana upravičenca ali uporabniškega združenja, na zahtevo reprezentativnega sindikata pri delodajalcu oz vsakič, ko se na podlagi različno pridobljenih informacij oceni, da je to potrebno.

Zakon pa izrecno določa primere v katerih se izredni inšpekcijski nadzor ne izvede. To so primeri v katerih je ugotovljeno:

- da se zahteva ali pobuda za izredni inšpekcijski nadzor nanaša na postopke ali storitve, za katere je vložnik zahteve ali pobude že prejel pisna pojasnila in ugotovitve ministrstva,

- da iz predložene dokumentacije in poročila izvajalca dejavnosti izhaja, da so bili postopki in opravljene storitve vodene v skladu s predpisi in strokovnimi ter etičnimi načeli, ki se uporabljajo na področju socialnega varstva, oziroma da ugotovljene nepravilnosti ali pomanjkljivosti niso take, da bi lahko bistveno vplivale na zaključek postopka ali na vsebino, kakovost in obseg storitve,

- da vložnik zahteve ali pobude ni zadovoljen s posamezno storitvijo, pa ni vložil ugovora zoper delo strokovnega delavca ali strokovnega sodelavca po 94. členu Zakona o socialnem varstvu,

- da ima vložnik zahteve ali pobude možnost uporabe drugih rednih pravnih sredstev, ki jih določajo procesni predpisi in ki jih še ni uveljavljal,

- da se zahteva ali pobuda nanaša na postopke ali na storitve, katerih zakonitost ali strokovno ustreznost ugotavljajo nadzorni ali inšpekcijski organi, določeni po drugih predpisih,

- da je izvajalec dejavnosti na zahtevo inšpektorja v določenem roku že odpravil pomanjkljivosti, ki jih kot sporne navaja zahteva ali pobuda,

- da je bil v isti zadevi že opravljen inšpekcijski nadzor ali da je bila že podana strokovna ocena postopkov in ravnanj izvajalca,

- da je pri izvajalcu odrejen redni nadzor.

1.2. Inšpekcijski postopek

Inšpekcijski nadzor obsega dejanja pred uvedbo inšpekcijskega nadzora in dejanja inšpekcijskega nadzora.

Pred izvedbo izrednega inšpekcijskega nadzora lahko inšpektor zahteva od vlagatelja zahteve ali pobude za izredni inšpekcijski nadzor ((v nadaljevanju: predlagatelj in predlog), da predlog dopolni ali ga dodatno utemelji, zahteva od izvajalca dejavnosti oziroma občine pisno poročilo in ustrezno dokumentacijo, opravi strokovno oceno očitanih ravnanj izvajalca dejavnosti oziroma občine, v določenih primerih pa tudi predlaga izvajalcu in uporabniku socialno varstvene dejavnosti, da ob strokovni podpori inšpektorja skleneta dogovor o sodelovanju pri odpravi morebitnih nesporazumov.

Inšpekcijski nadzor se uvede s sklepom. Tipična dejanja inšpekcijskega nadzora so pregled dokumentacije in evidenc izvajalca, ogled pogojev opravljanja dejavnosti, neposredna prisotnost inšpektorja pri opravljanju dejavnosti ter pogovor z neposrednimi izvajalci in uporabniki.

Če inšpektor ugotovi manjše napake, nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki bistveno ne vplivajo na izvajanje storitve oziroma na zakonitost poslovanja, strokovnost dela, zagotavljanja pravic uporabnikov ali na predpisano kakovost storitev, na vodenje postopkov ali na uveljavljanje pravic uporabnika, ustno opozori na nepravilnosti ter na njihove posledice in določi rok za odpravo, kar navede v zapisniku o inšpekcijskem nadzoru.

V primeru, da izvajalec tega ne stori ali v primeru ugotovitev večjih nepravilnosti, napak ter kršitev predpisov pa inšpektor odredi potrebne ukrepe ter določi rok za njihovo izpolnitev z odločbo, zlasti v primerih, če izvajalec:

- opravlja storitve, za katere ni registriran,

- opravlja storitve, čeprav ni vpisan v register zasebnikov,

- ne opravlja storitev in programov v skladu z normativi in standardi,

- ne zagotavlja predpisane kakovosti,

- ne uporablja učinkovitih strokovnih metod pri delu,

- ne vodi postopkov v skladu s predpisi,

- ne zagotavlja uveljavljanja pravic uporabnikov, zaradi česar prihaja do nepravilnosti ali do napak, ki pomembno vplivajo na zakonitost poslovanja, strokovnost dela, zagotavljanje pravic uporabnikov ali na predpisano kakovost storitev.

Z odločbo lahko odredi zlasti naslednje ukrepe:

- izdajo oziroma uskladitev splošnih aktov z določbami ustanovitvenega akta in z drugimi predpisi,

- izdajo oziroma uskladitev posamičnih aktov s predpisi,

- dopolnitev organizacijske strukture,

- sprejem strokovnih podlag za ukrepanje in za odločanje o posameznih ukrepih,

- opredelitev strokovnih kriterijev, na podlagi katerih se opravi izbor ustrezne metode dela,

- redno pisno poročanje o delu na posameznih področjih dejavnosti,

- vodenje posebne evidence o posameznih strokovnih postopkih,

- interno ali verificirano dodatno usposabljanje zaposlenih,

- sprejem posebnega programa aktivnosti za dvig kakovosti izvajanja storitev,

- uvedbo notranje kontrole nad izvajanjem storitev ali nad vodenjem postopkov,

- ponovno opravljanje preizkusa poznavanja zakona o splošnem upravnem postopku,

- ponovno opravljanje posameznih delov strokovnega izpita,

- pisno opravičilo prizadetemu uporabniku ali njegovemu zakonitemu zastopniku,

- uvedbo postopka za ugotavljanje nesposobnosti delavca,

- uvedbo postopka za odvzem naziva strokovnemu delavcu ali strokovnemu sodelavcu, pridobljenega v skladu s tem zakonom,

- obvezno vključitev supervizorja,

- pristojnemu organu predlaga začetek postopka za oceno primernosti odgovorne osebe, ki opravlja funkcijo direktorja ali strokovnega vodje,

- pristojnemu organu predlaga začetek postopka za razrešitev direktorja oziroma strokovnega vodje,

- pristojnemu organu predlaga začetek postopka za odvzem dovoljenja za delo ali za prekinitev koncesijske pogodbe,

- začasno prepove opravljanje dejavnosti izvajalca do odprave nepravilnosti.

Zoper odločbo o ukrepih je dovoljena pritožba na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, pritožba zoper odločbo pa ne zadrži njene izvršitve.

1.3. Prekrškovni organ

Socialna inšpekcija ima pristojnosti tudi kot prekrškovni organ v zvezi s prekrški po 116. in 117.členu Zakona o socialnem varstvu ter prekrški po Zakonu o inšpekcijskem nadzoru.