1. Kdaj lahko predlagam izredni inšpekcijski nadzor? 2. Kakšen je moj položaj v inšpekcijskem nadzoru? 3. Kaj lahko pričakujem od inšpekcijskega nadzora? 4. Pogosta vprašanja glede ravnanj centrov za socialno delo: 4.1. Prejemanje denarnih prejemkov 4.2. Izvajanje socialno varstvenih storitev 4.3. Vodenje upravnih postopkov 4.4. Vprašanja, povezana z izvajanjem nekaterih javnih pooblastil: 4.4.1. Kaj je dolžan center narediti, če prejme informacijo, ki kaže na ogroženost otrok? 4.4.2. Kakšna je pristojnost centra za socialno delo v postopku razveze zakonske zveze, sporih glede pravic in dolžnosti staršev in otrok – npr.: varstvo in vzgoja otrok, stiki in preživnina…? 5. Pogosta vprašanja glede uveljavljanja pravic z drugih področij socialnega varstva (domovi za starejše, varstveno delovni centri…) 5.1. Ali ima odrasel invalid pravico do varstva v domu za starejše ? 5.2. Ali ima upravičenec pravico do individualnega spremljanja v Varstveno delovnem centru? 5.3. Ali lahko dom za starejše sam razporedi upravičenca v neko drugo kategorijo oskrbe brez privoljenja upravičenca, tistega, ki doplačuje oskrbo in ne da bi bilo to potrebno? 5.4. Ali je dopustno, da so varovanci domov za starejše zaradi poslabšanja duševnega stanja (demenca) premeščeni na oddelek s povečanim nadzorom, kjer so izhodi zakodirani ali pa zaklenjeni? 5.5. Kaj lahko storim, če menim, da se zdravstvene storitve ne izvajajo v redu (dehidriranost, druga zdravila, preležalnine)?
Kdaj lahko predlagam izredni inšpekcijski nadzor?
Izredni inšpekcijski nadzor lahko predlagate takrat, ko menite, da izvajalec socialno varstvene dejavnosti (seznam izvajalcev se nahaja na naslovu: www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/ seznam_izvajalcev/) ravna v nasprotju s predpisi s katerimi so določene njihove naloge in ste že izkoristili druge možnosti za uveljavljanje svojih pravic.
Še pred uveljavljanjem svojih pravic na formalen in predpisan način pa vam svetujemo, da se o svojem nezadovoljstvu z obravnavo pogovorite s strokovnim delavcem. V kolikor vam nesporazuma ne bo uspelo odpraviti, s tem seznanite še njegovega nadrejenega. Direktor je namreč med drugim zadolžen tudi za organizacijo dela in obravnavo določenih disciplinskih kršitev.
Preden vložite predlog za izredni inšpekcijski nadzor preverite ali ste že izkoristili druge zagotovljene možnosti za uveljavljanje svojih pravic, saj v nasprotnem primeru inšpektor ne more izvesti nadzora (5. odstavek 105. člena Zakona o socialnem varstvu).
Tako morate v primeru, da ste nezadovoljni z izvajanjem socialno varstvenih storitev (prva socialna pomoč, osebna pomoč, pomoč družini, institucionalno varstvo,…) vložiti ugovor zoper delo strokovnega delavca na svet socialno varstvenega zavoda oz. v primeru nezadovoljstva z ravnanjem zasebnika na Socialno zbornico Slovenije (www.soczbor-sl.si).
V primerih, ko izvajalec vodi katerega od upravnih postopkov (postopkov, ki se praviloma končajo z izdajo pravnega akta – sklepa ali odločbe), lahko svoje pravice med potekom postopka uveljavljati v skladu s procesnimi predpisi (Zakon o splošnem upravnem postopku, katerega izvajanje nadzoruje upravna inšpekcija), po izdaji pravnega akta pa z uporabo rednih pravnih postopkov (v skladu s pravnim poukom, ki je sestavni del pravnega akta).
V določenih primerih posebni zakoni predvidevajo drugačno obliko obravnave nestrinjanja oz. nezadovoljstva (npr.: zoper delo skrbnika in izvajanje strokovnih in upravnih nalog s področja skrbništva je možen ugovor v skladu z 200. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih), kršitev kodeksa etičnih načel na področju socialnega varstva pa obravnava Častno razsodišče socialne zbornice Slovenije.
Kakšen je moj položaj v inšpekcijskem nadzoru?
Stranka v inšpekcijskem nadzoru je izvajalec socialno varstvene dejavnosti. V skladu z določili Zakona o socialnem varstvu in Zakona o inšpekcijskem nadzoru boste, kot predlagatelj izrednega inšpekcijskega nadzora, o ugotovitvah nadzora in morebitnih ukrepih inšpektorja obveščeni na način, ki bo zagotavljal ustrezno varstvo pravic drugih oseb in njihovih podatkov s katerimi se bo inšpektor seznanil v svojem postopku.
Kaj lahko pričakujem od inšpekcijskega nadzora?
Osnovni namen inšpekcijskega postopka in izrečenih ukrepov je nadzor izvajanja in spoštovanja predpisov s strani izvajalcev socialno varstvenih storitev. Ob ugotovljenih nepravilnostih izreče inšpektor ukrepe za odpravo nepravilnosti, v primerih, ki so določeni s predpisi, pa lahko drugim organom predlaga tudi druge ukrepe povezane z ugotavljanjem materialne in kazenske odgovornosti, odgovornosti za organizacijo dela…
Inšpektor ne more razveljaviti ali spremeniti pravnega akta, ki ga je izdal izvajalec (npr.: odločbo o denarni socialni pomoči), lahko pa npr.: organu druge stopnje, pod pogoji, ki jih določa Zakon o splošnem upravnem postopku, predlaga začetek postopka za odpravo in razveljavitev odločbe.
Prejemanje denarnih prejemkov
Pogoji in kriteriji za uveljavljanje pravice do posameznih prejemkov so natančno določeni s predpisi (npr: Zakon o socialnem varstvu, Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih).
Nestrinjanje z odločitvijo centra za socialno delo se uveljavlja v pritožbenem postopku v skladu s pravnim poukom. Inšpekcija praviloma preverja organizacijo in zakonitost dela na tem področju. Tako se preverja zlasti ali je strankam omogočeno, da oddajo vlogo, ali se jih seznanja z osnovnimi kriteriji za odločitev, ali organizacija dela omogoča obravnavo vloge v predpisanih rokih, ali center odloča na podlagi predpisanih elementov in ali je strankam omogočena pritožba zoper odločitev centra.
V kolikor domnevate, da neka oseba neupravičeno prejema enega od prejemkov, inšpektor preverja ali je center seznanjen s takimi domnevami in kako se je na te navedbe odzval. Inšpektor pa ne ugotavlja izpolnjevanje pogojev oz. resničnost navedb prejemnika.
Izvajanje socialno varstvenih storitev
Socialno varstvene storitve, ki jih izvajajo centri za socialno delo, so razen prve socialne pomoči plačljive. S sklenitvijo dogovora o izvajanju socialno varstvene storitve se nekatere storitve upravičencem zagotavljajo brez plačila (npr.: osebna pomoč) oz. se omogoči njihova subvencija (npr.: pomoč na domu (to storitev ne izvajajo vsi centri, saj jo občina lahko zagotovi s pomočjo drugih izvajalcev)).
Socialno varstveno storitev se izvaja samo z upravičencem, ki na vključitev v storitev pristane in je po oceni strokovnega delavce v njej zmožen na ustrezen način sodelovati. Storitev lahko center na pobudo tretjih oseb samo ponudi, ne more pa je proti volji upravičenca izvajati.
Vodenje upravnih postopkov
Center vodi upravne postopke v tistih zadevah v katerih je v skladu z zakonom pooblaščen odločiti. Postopek se vodi v skladu s splošnim upravnim postopkom in posebnimi postopki, če je to z zakonom posebej določeno (primer: pred odločitvijo o morebitnem odvzemu otroka mora med drugim center pridobiti tudi mnenje strokovne komisije).
Pri izvajanju socialno varstvenih storitev se upravni postopki ne vodijo, prav tako se upravni postopek ne vodi pri izvajanju določenih javnih pooblastil, pri katerih center ne odloča, je pa pooblaščen za izdelavo mnenja (primer: svetovalni razgovor pred razvezo zakonske zveze). Pri izvajanju javnih pooblastil, ki niso upravni postopek, pa center dokumentira in hrani dokumentacijo v skladu z načeli, ki veljajo za upravni postopek (npr.: oblikovanje in vročanje vabil, …).
Kaj je dolžan center narediti, če prejme informacijo, ki kaže na ogroženost otrok?
Center se mora na vsako informacijo, ki kaže na ogroženost otrok (in ki ni očitno neresnična) odzvati. V prvih korakih mora pridobiti dodatne informacije, ki lahko potrdijo ali ovržejo sum o ogroženosti otroka. Za ogroženost se štejejo tista ravnanja in stanja, zaradi katerih je ogrožen otrokov telesni in duševni razvoj. Ker so v prvi vrsti praviloma starši tisti, ki s svojim ravnanjem ogrožajo otroka, mora center preveriti zmožnost in pripravljenost staršev (ali drugih, ki skrbijo za otroka), da spremenijo ogrožujoča ravnanja. Center si po oceni, da je otrok ogrožen, prizadeva odpraviti razloge njegove ogroženosti, v kolikor tega starši ne zmorejo ali nočejo, lahko center sprejme določene ukrepe za zaščito otrok zoper voljo staršev. Ukrep se izreče, ko se z upravnim postopkom ugotovi (dokaže), da je otrok ogrožen in ga tisti, ki morajo zanj skrbeti (zakoniti zastopniki) s svojim ravnanjem oz. opustitvijo določenih ravnanj ogrožajo. Vsi ukrepi so načeloma začasne narave, saj trajajo toliko časa, kolikor trajajo razlogi zanj. Center si mora od samega začetka obravnave, zlasti pa od trenutka izreka ukrepa, prizadevati za odpravo razlogov, zaradi katerih je bil ukrep izrečen. Najpogostejši ukrepi so odvzem otroka in oddaja otroka drugi osebi ali zavod ter postavitev pod skrbništvo.
Čeprav je tudi npr.: preprečevanje stikov otroka z enim staršem s strani drugega starša praviloma v nasprotju s koristmi otroka, pa center v takih primerih ne more odločiti o koristi otroka. Zakonodaja je način uveljavljanja oz. zaščite določenih otrokovih koristi (npr.: varovanje premoženja, pravica do stikov s staršema, preživnine…) uredila z drugimi posebnimi zakoni (npr.: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih), v skladu s katerimi o zadevah odločajo sodišča.
Kakšna je pristojnost centra za socialno delo v postopku razveze zakonske zveze, sporih glede pravic in dolžnosti staršev in otrok – npr.: varstvo in vzgoja otrok, stiki in preživnina…?
Center v skladu z določili zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih lahko pomaga pri sklenitvi sporazuma o spornih vprašanjih. Na tako pomoč mora morata pristati oba starša. V kolikor center oceni, da sklenitev sporazuma ni možna (npr.: vsaj eden od staršev zavrača pomoč,…) izda dokazilo o tem in ga izroči staršema ter starša seznani o pristojnosti sodišča, da odloči o spornem vprašanju. V kolikor se starša sporazumeta, lahko predlagata sodišču, da o sporazumu izda sklep, s čimer postane sporazum uradno izvršljiv.
Center v postopkih v katerih sodišče odloča o spornih vprašanjih oblikuje mnenje o zadevi, vendar sodišče temu mnenju ni dolžno slediti.
Ali ima odrasel invalid pravico do varstva v domu za starejše ?
Ima, vendar praviloma v tako imenovanih »kombiniranih« domovih in tistih domovih, ki imajo za izvajanje storitev za invalide organizirano posebno enoto. Invalidi so namreč upravičenci do posebnih oblik varstva, kar pomeni, da v skladu s svojimi potrebami potrebujejo in jim zavod mora ponuditi ustrezno prilagojeno storitev, ki pa ni povsem enaka storitvi za starejše. Zato storitve domskega varstva za invalide (poleg varstveno delovnih centrov in posebnih socialno varstvenih zavodov) lahko izvaja le tisti zavod, ki ima za to zagotovljene ustrezne kadrovske in prostorske pogoje. Tudi cena storitve ni enaka ceni storitve za starejše. Prav bi bilo, da se s tem seznani vsakega invalida ob sprejemu v dom za starejše.
Ali ima upravičenec pravico do individualnega spremljanja v Varstveno delovnem centru?
Ima, vendar v obsegu predpisanega standarda za izvajanje storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji. Standard namreč predpisuje kaj VDC lahko nudi upravičencu, za posameznika pa se to v skladu z njegovimi potrebami določi v individualnem načrtu izvajanja storitve. Storitve, ki presegajo predpisani standard pa so dodatne storitve, ki jih zavod tudi lahko izvaja za upravičenca, če ima za to ustrezne kadrovske in prostorske pogoje. Vendar pa se morata o tem upravičenec in izvajalec dogovoriti in zapisati v dogovor o izvajanju storitve, v katerem določita tudi plačnika dodatnih storitev. Dodatne storitve za upravičence namreč niso brezplačne Izvajalec mora ceno dodatnih storitev objaviti v ceniku in z njo upravičenca pred začetkom izvajanja teh storitev tudi seznaniti.
Ali lahko dom za starejše sam razporedi upravičenca v neko drugo kategorijo oskrbe brez privoljenja upravičenca, tistega, ki doplačuje oskrbo in ne da bi bilo to potrebno?
Na osnovi 1. odstavka 24. člena Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (Uradni list RS, št. 38/04 in 23/06) je izvajalec storitve dolžan spremljati uporabnikove potrebe in preverjati ali sklenjen dogovor ustreza njegovim potrebam glede na možnosti izvajalca in po potrebi z uporabnikom skleniti dodatek k dogovoru. Po 2. odstavku predhodno navedenega predpisa je izvajalec dolžan si prizadevati, da z uporabnikom sklene dodatek k dogovoru v vseh spremenjenih okoliščinah, zaradi katerih je potrebno uporabniku zagotoviti drugačen obseg ali drugo vrsto storitve, ki jo izvaja. Za dodatek k dogovoru velja enako kot za dogovor, ki ga opredeljuje 16. člen navedenega pravilnika in med drugim določa, da se z dogovorom uredijo vsa bistvena vprašanja izvajanja storitve in da je sopodpisnik tudi oseba, ki delno ali v celoti plačuje storitev. To pomeni, da se preuvrstitev v drugačno obliko oskrbe ne more izvesti brez vednosti uporabnika in tistega, ki storitev (do)plačuje.
Ob vključitvi uporabnika v domsko obliko storitve institucionalno varstvo starejših, uporabnik izvajalec in (do)plačnik storitve podpišejo na osnovi 16. člena predhodno navedenega pravilnika dogovor o zagotavljanju storitve institucionalno varstvo. V dogovorih, ki jih izvajalci sklepajo z uporabniki storitve je tudi interno določilo izvajalcev (različno oštevilčeni člen), ki določa, da se udeleženci tega dogovora strinjajo, da se z uporabnikom ne sklepa dodatek k temu dogovoru, če se zaradi akutnih zdravstvenih težav, ki so krajša od 30 dni ali drugih stanj in okoliščin uporabnika pojavi potreba po drugačni vrsti socialne oskrbe in zdravstvene nege ali potreba po začasni premestitvi uporabnika. Dejstva o tem ugotovi pristojna komisija in o tem predhodno seznani uporabnika in njegove zakonite zastopnike. Uporabniku se drugačna storitev obračuna v primeru, ko se spremenjena storitev izvaja dalj kot tri dni. Tudi v tem primeru se preuvrstitev v drugačno obliko oskrbe v okviru enega meseca ne more izvesti brez predhodne vednosti uporabnika in tistega, ki storitev (do)plačuje.
Glede nestrinjanja z uvrstitvijo uporabnika v določeno obliko oskrbe ima uporabnik ali njegov zakoniti zastopnik možnost podati ugovor v skladu s 94. členom Zakona o socialnem varstvu.
Ali je dopustno, da so varovanci domov za starejše zaradi poslabšanja duševnega stanja (demenca) premeščeni na oddelek s povečanim nadzorom, kjer so izhodi zakodirani ali pa zaklenjeni?
Oddelki s povečanim nadzorom v domski obliki storitve institucionalno varstvo starejših so namenjeni uporabnikom storitve, ki so zaradi demence časovno in prostorsko dezorientirani, zaradi tega begavi in rizični iz vidika nehotenih samopoškodb, zato je na osnovi 6. člena Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva ob sprejemu ali med izvajanjem storitve zaradi duševne bolezni ali duševnega stanja uporabnika dopustna omejitev svobode gibanja uporabnika le, če je o pridržanju odločilo pristojno sodišče po določbah zakona, ki ureja nepravdni postopek v teh primerih.
Kaj lahko storim, če menim, da se zdravstvene storitve ne izvajajo v redu (dehidriranost, druga zdravila, preležalnine)?
Za področje zdravstvenih storitev v domski obliki storitve institucionalno varstvo je pristojen domski zdravnik in vodja zdravstveno negovalne službe. V takem primeru opozorite in prosite za pojasnilo direktorja oziroma poslovnega vodjo izvajalca storitve, ki mora pridobiti pojasnila od vodje zdravstveno negovalne službe ter domskega zdravnika. V kolikor z odgovorom ne boste zadovoljni imate možnost podati pritožbo nad izvajanjem zdravstvenih storitev na naslov: Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana.
|
