september 2005

UVOD

Vlada Republike Slovenije je dne 01.09.2005 sprejela Uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, ki nadomešča predpis z istim naslovom iz leta 2002. Nova uredba je bila 12.09.2005 objavljena v Uradnem listu RS številka 83 in se pričenja v celoti uporabljati v 15 dneh po objavi. V skladu s pripombo Evropske komisije so v novi uredbi odpravljene neskladnosti uredbe iz leta 2002 z zahtevami direktive 92/57EEC, ki predstavlja podlago za njen sprejem. Namen direktive in uredbe je zmanjšanje števila nezgod na gradbiščih in zagotovitev večje stopnje varnosti in zdravja delavcev pri delu. To je možno doseči le s pravočasnim planiranjem del in z zagotovitvijo sodelovanja med različnimi udeleženci v postopku graditve, od naročnika, projektantov, do izvajalcev in njihovih delavcev. Stanje varnosti in zdravja delavcev pri delu na gradbišču je namreč odraz dela in obnašanja tako naročnika (ustrezen čas za projektiranje, pripravo in varno izvedbo del; usklajevanje dela različnih izvajalcev), kot projektanta (poznavanje in upoštevanje varnostnih zahtev pri sprejemanju projektnih rešitev), do izvajalca (zagotovitev varne delovne opreme, obveščanje, usposabljanje, vodenje in nadzor delavcev) in samih delavcev (upoštevanje predpisanih zahtev in navodil za varno delo). Zato uredba nalaga obveznosti vsem akterjem v postopku graditve objektov – od naročnika do delavcev. Pri izpolnjevanju obveznosti naročnikom poleg projektantov lahko pomagajo tudi koordinatorji za varnost in zdravje pri delu, prenos obveznosti in odgovornosti z naročnika na izvajalca pa ni dovoljen. Prepoved prenosa odgovornosti na izvajalca je logična, saj so izvajalci v proces graditve vključeni prepozno, ko so sprejete že vse rešitve (od projekta (kje, kaj, kako,…), do časa (kdaj – pozimi,poleti) in roka za izvedbo (v kakšnem času)). Ker je dosedanja praksa pokazala, da se je dogajalo ravno to, da so naročniki prenašali odgovornost na izvajalce, je bilo določilo v novi predpis nujno vgraditi. Predvidene so sankcije tako za naročnike, kot tudi za koordinatorje za varnost in zdravje in za delodajalce.

PODROČJE UPORABE

Uredba se nanaša na graditev objektov, pa tudi na njihovo vzdrževanje in čiščenje. Izjema, ki je veljala za običajno čiščenje notranjosti in zunanjosti objektov z običajnimi čistilnimi pripravami in načini, pri katerih se ne uporablja nevarnih snovi in ne predstavlja posebno nevarnih del, ni bila skladna z direktivo, zato z novo uredbo ne velja več. Uredba pa se (enako kot do sedaj) ne uporablja pri nadzemnem in podzemnem rudarjenju ter globinskem vrtanju.

OBVEZNOSTI NAROČNIKOV

1. Upoštevanje temeljnih načel varnosti in zdravja pri delu

Najpomembnejša zahteva direktive je, da je tudi investitor oz. naročnik odgovoren za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu. Ker je potrebno ugotoviti in analizirati nevarnosti ter planirati preventivne ukrepe pravočasno, pred pričetkom gradnje, hkrati s projektiranjem objekta (ko izvajalec del – delodajalec - še ni znan), ima pomembne naloge po uredbi naročnik oz. investitor. Ko projektira objekt (odloča o samem načrtu in izvedbi del) in planira potek gradnje (odloča o času in roku potrebnem za izvedbo del) mora upoštevati zahteve za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, ki bodo objekt gradili, vzdrževali in čistili - tako, da bo vsa ta dela moč izvesti brez ogrožanja delavcev, na zdrav in varen način. S projektnimi rešitvami je namreč (bolj ali manj) pogojena tudi tehnologija gradnje (možni načini izvedbe del), s tem pa tudi potreben čas za izvedbo, ter možni varnostni ukrepi in stopnja varnosti, katero je moč zagotoviti delavcem pri delu.

Tudi naročnik mora po uredbi ob sprejemanju zgoraj navedenih odločitev upoštevati iste principe oziroma temeljna načela, kot jih delodajalcem nalaga Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS štev.56/99) v 6.členu. Planirati mora rešitve, s katerimi delavci ne bodo izpostavljeni nevarnostim in tveganjem za varnost in zdravje pri delu. Kadar to ni možno mora sprejemati takšne rešitve, ki zagotavljajo večjo stopnjo varnosti. Prednosti mora dajati kolektivnim ukrepom, s katerimi bodo varni vsi delavci (in obiskovalci) na gradbišču. Ob tem mora slediti tehničnemu napredku – ukrepe, ki so bile nekoč ustrezni, je potrebno izboljšati in nadomestiti z novimi (boljšimi) tehničnimi rešitvami, ki zagotavljajo večjo stopnjo varnosti (če obstajajo). Tveganja za nastanek poškodb in okvar zdravja je potrebno izločiti ali omejiti neposredno pri njihovem viru (kjer se nevarnosti pojavljajo).

2. Imenovanje enega ali več koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu

Kot je že omenjeno, uvaja direktiva nove akterje v proces graditve. Koordinatorji za varnost in zdravje pri delu so strokovnjaki, ki naročniku in projektantom v fazi priprave na gradnjo pomagajo izpolniti obveznosti po uredbi. Naročnik mora enega ali več koordinatorjev obvezno zagotoviti, kadar je predvideno, da bodo dela na gradbišču izvajali (ali dela izvajajo) delavci dveh ali več izvajalcev. Izvajalec je po uredbi vsak delodajalec, ki izvaja delo na gradbišču (tudi podizvajalec ali kooperant). Koordinator(ji) morajo biti imenovani (pisno imenovanje s strani naročnika - z odločbo (njegov delavec) ali s pogodbo (pogodba o delu)), posebej za fazo projektiranja in posebej za fazo gradnje. Spisek oseb, ki izpolnjujejo pogoje in so opravili preizkus znanja za koordinatorja v fazi priprave projekta, ali tudi za koordinatorja v fazi izvajanja del, je objavljen na spletnih straneh.

Koordinator v fazi projektiranja zagotavlja, da bodo v projektu upoštevana temeljna načela, da se bo istočasno s projektiranjem izdelal tudi varnostni načrt in že tudi (pred pričetkom gradnje) dokumentacija za izvajanje naknadnih del na objektu. Koordinatorji naj bi tako v fazi projektiranja opravljali predvsem naslednja dela:

- zbiranje podatkov o lokaciji gradbišča (geologija, obstoječe instalacije in naprave, aktivnosti, ki se že odvijajo na območju bodočega gradbišča) in potrebnimi ukrepi (predhodnimi deli) za zagotovitev varnosti delavcev na gradbišču (npr. prestavitve obstoječih komunalnih vodov, izdelava dostopov do gradbišča, pridobitev načrta in soglasja za prometno zaporo cestišča,…)

- sodelovanje in nadzorovanje pri izdelavi projektov

- svetovanje, pomoč in usmerjanje projektantov pri sprejemanju odločitev o arhitektonsko tehničnih rešitvah z namenom, da se že s projekti zagotovi preprečevanje tveganja za nezgode pri delu v fazi gradnje, uporabe objekta, čiščenja in vzdrževanja objekta, kakor tudi pri izvajanju drugih posegov na objektu

- zbiranje podatkov o gradnji (vrsta, namen uporabe, nevarna dela, nevarni materiali in proizvodi, načrtovani potek del)

- identificiranje nevarnosti in ocena tveganj katerim se med gradnjo ni moč izogniti in planiranje ustreznih ukrepov, še posebej, ko gre za izvajanje posebej nevarnih del in del, katera se zaradi zagotovitve varnosti delavcev različnih delodajalcev ne morejo izvajati istočasno

- sodelovanje pri pripravi dokumentacije za razpis

- zagotovitev izdelave varnostnega načrta s terminskim planom in oceno stroškov realizacije del, predvidenih v varnostnem načrtu

- zagotovitev izdelave dokumentacije za fazo uporabe zgrajenega objekta (projekta za vzdrževanje, navodil za varno vzdrževanje objekta, prve – predhodne ocene tveganja za objekte, v katerih se bo odvijal delovni proces.

Koordinatorji v času izvajanja projekta (med gradnjo) preverjajo varno izvajanje delovnih postopkov (v skladu z minimalnimi zahtevami iz priloge IV), nadzirajo izvajanje varnostnega načrta, usklajujejo in zagotavljajo sodelovanje med izvajalci del, zagotavljajo, da se izdela potrebna uskladitev varnostnega načrta in dokumentacije s spremembami na gradbišču. Z ustreznimi ukrepi morajo koordinatorji zagotoviti tudi, da na gradbišče ne vstopajo osebe, ki niso tam zaposlene. Ugotovljene pomanjkljivosti in opozorila izvajalcem ter druge potrebne ukrepe, ki jih je nujno sprejeti za zagotovitev varnosti vseh na gradbišču, morajo vpisovati v knjigo ukrepov za varno delo, katero morajo hraniti na gradbišču.

3. Izdelava varnostnega načrta in dokumentacije za izvajanje poznejših del na objektu

Pred začetkom dela na gradbišču mora naročnik zagotoviti izdelavo varnostnega načrta. S tem načrtom se dejansko planira postopek gradnje objekta. V njem morajo biti podatki o obstoječih instalacijah in napravah (katastri in načrti instalacij) ter aktivnostih na območju gradbišča s potrebnimi ukrepi za preprečitev tveganj za nezgode, ureditev gradbišča (po posameznih fazah gradnje), opisane tehnologije, materiali; določeni skupni ukrepi in odri, posebno nevarna dela, gradbiščni red, terminski plan izvajanja del, popis del z oceno stroškov urejanja gradbišča in izvajanja skupnih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na gradbišču in drugo, kot določa Priloga V te uredbe. Določeni morajo biti tudi konkretni varnostni ukrepi ob izvajanju posebno nevarnih del, ki spadajo v eno ali več kategorij iz Priloge II te uredbe.

Že v fazi načrtovanja pa mora naročnik planirati tudi kako bo objekt vzdrževal. Samo s pravočasnim načrtovanjem odgovarjajoče opreme, kot je npr. varnih dostopov na strehe, sidrnih mest za privezovanje z osebno varovalno opremo, ipd. se lahko prepreči nevarnosti ali zmanjša tveganje za nezgode pri delu na objektu. V ta namen mora zagotoviti tudi dokumentacijo za izvajanje kasnejših del na objektu (čiščenje, vzdrževanje,…). Iz te dokumentacije mora biti jasno razvidno, kako (na kakšen način) bo zagotovljena varnost in zdravje delavcev pri izvajanju teh del na končanem objektu. Določena oziroma opisana in v načrtih obdelana (risbe, opisi) morajo biti delovna mesta in naprave, s pomočjo katerih se izvaja ta dela na varen način.

V primerih, kadar naročniku ni potrebno zagotoviti koordinatorja (samo 1 izvajalec oz. delodajalec, gradnja enodružinske hiše do 350m2 neto površine brez posebno nevarnih del in prijave gradbišča), tudi ne potrebuje varnostnega načrta in dokumentacije za izvajanje naknadnih del. Delodajalec pa mora imeti poleg Izjave o varnosti z oceno tveganja izdelana tudi pisna navodila za varno delo kot zahteva 23.člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu ter ob izvajanju del izvajati ukrepe, ki so v skladu z minimalnimi zahtevami iz priloge IV te uredbe.

4. Prijava gradbišča

V primerih, ko je predvideno trajanje dela daljše od 30 delovnih dni in na gradbišču hkrati dela več kot 20 delavcev, ali je predvideni obseg dela 500 človek-dni ali več, mora naročnik ali nadzornik projekta pred pričetkom del sestaviti prijavo gradbišča, kot je to določeno v Prilogi III te uredbe. Naročnik ali nadzornik projekta mora prijavo poslati inšpekciji za delo najkasneje 15 dni pred začetkom del na takem gradbišču. Kopijo prijave je potrebno na gradbišču namestiti na vidno mesto. Naročnik ali nadzornik projekta mora ažurirati prijavo gradbišča v primeru sprememb, ki vplivajo na rok dokončanja dela, v primerih uvedbe novega delodajalca ali začasne ustavitve del.

SANKCIJE

Po uredbi so predvidene sankcije, ki se izrekajo v skladu z zakonom o prekrških. Globe so predvidene za prekrške naročnikov, koordinatorjev za varnost in delodajalcev. Novost glede na predhodno uredbo je sankcija za koordinatorja v fazi priprave projekta in sicer kadar ne zagotovi, da je varnostni načrt izdelan v skladu s Prilogo V te uredbe; ali kadar varnostni načrt ne vsebuje tudi posebnih ukrepov ob izvajanju posebno nevarnih del; ali kadar koordinator v pripravljalni fazi ne pripravi dokumentacije za fazo uporabe objekta.

PRENOS ZAHTEV PRILOG K DIREKTIVI

Priloge k Uredbi so prenesene iz direktive, s tem, da so nekatera določila dopolnjena ali konkretneje opredeljena.

V prilogi I je naveden okvirni seznam del, za katera velja ta uredba

V prilogi II so kot posebno nevarna dela določena dela na višini več kot 10 metrov; dela v izkopih v globini več kot 5 metrov; dela ob potekajočem prometu na cestah in železnici; dela pri napenjanju kablov v prednapetih betonskih in drugih konstrukcijah; dela pri betoniranju, rezanju in obdelavi površin z napravami pod visokim pritiskom in druga dela po direktivi.

Priloga III je predpisani obrazec za prijavo pričetka gradnje po uredbi.

V prilogi IV so navedene minimalne zahteve za ureditev gradbišča, delovnih mest in varno izvajanje del na njem. Sprememb v primerjavi s predhodno uredbo je zelo malo (novi standardi za odre, določitev maksimalnega naklona poti na gradbišču, redakcijski popravki).

Priloga V, ki določa obvezno vsebino varnostnega načrta, naj bi izdelovalcem varnostnega načrta dala izhodišča za lažjo izdelavo le tega in poenotila nivo teh načrtov. Preprečila naj bi tudi dosedanjo prakso izdelave elaboratov o ureditvi gradbišča po principu fotokopiranja (potrebno je določiti konkretne ukrepe !) in prenosa nekaterih obveznosti iz pripravljalne faze (obveznosti projektantov) v fazo izvedbe (na izvajalce - npr. pridobitev podatkov o podzemnih in nadzemnih instalacijah, izdelava terminskega plana,..).