Ali je v primeru spremembe delodajalca (zavod) potrebno z delavci skleniti nove pogodbe o zaposlitvi?

Januar 2004

Glede na to, da je v konkretnem primeru delodajalec zavod navajamo, da Zakon o zavodih (Uradni list RS-stari, št. 12/1991, s spremembami in dopolnitvami) določa, da se delovna razmerja v zavodih urejajo v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo. Tu je mišljen zakon, ki ureja delovna razmerja in sicer je to Zakon o delovnih razmerjih Uradni list RS, št. 42/2002 – v nadaljevanju ZDR). Določbe Zakona o zavodih se uporabljajo, če niso v posebnih zakonih posamezna vprašanja drugače urejena. Glede urejanja delovnih razmerij pri statusnih spremembah zavoda Zakon o zavodih ne določa drugače, zato se po našem mnenju glede pravic delavcev uporabljajo določbe ZDR.

V primeru spremembe delodajalca z delavci ni potrebno sklepati novih pogodb o zaposlitvi. ZDR določa primere, v katerih se mora skleniti nova pogodba o zaposlitvi, med temi pa ne navaja spremembe delodajalca ali spremembe kraja opravljanja dela. V zvezi s tem Vam navajamo stališče, ki ga je zavzelo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in ga lahko najdete na njegovi spletni strani. In sicer v primeru spremembe delodajalca ni potrebno sklepati nove pogodbe o zaposlitvi, ampak se z aneksom spremeni le delodajalec kot stranka pogodbe. Po našem mnenju pa je glede na to, da se spremeni delodajalec, podatki o njem pa so glede na ZDR bistvena sestavina pogodbe o zaposlitvi, potrebno pogodbo z aneksom spremeniti v tem delu in navesti podatke o pogodbeni stranki kot to določa ZDR v 1. točki 1. odstavka 29. člena.

Ne glede na to, pa ZDR omogoča katerikoli stranki, da predlaga spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Pogodba se spremeni oziroma nova pogodba velja, če na to pristane tudi nasprotna stranka. S tem ko stara pogodba o zaposlitvi ne preneha, ko se spremeni delodajalec, se ščiti zaposlitev. Pri spremembi delodajalca je potrebno upoštevati določbe ZDR, ki posebej urejajo pravice in obveznosti delavcev in novega delodajalca.

Sicer ZDR ob spremembi delodajalca ne zahteva sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, vendar pa določa, da ne glede na spremembo zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca delavec ohrani vse tiste pravice, ki so ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi. Iz tega sledi, da če se splošni akt delodajalca (npr. statut) spremeni tako, da določa ustanovitev novih organizacijskih enot zavodov, potem obdrži delavec pravice, določene v stari pogodbi o zaposlitvi.

ZDR določa v 73. členu naslednje: Če pride do spremembe delodajalca zaradi pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, izvedenega na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve ali delitve, preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, na delodajalca prevzemnika.

Glede pravic delavcev pri novem delodajalcu navajamo, da če se pri delodajalcu prevzemniku iz objektivnih razlogov poslabšajo pravice iz pogodbe o zaposlitvi in delavec zato odpove pogodbo o zaposlitvi, ima delavec enake pravice, kot če pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec iz poslovnih razlogov. Pri določanju odpovednega roka in pravice do odpravnine se upošteva delovna doba delavca pri obeh delodajalcih. Delodajalec prenosnik skupaj z delodajalcem prevzemnikom odškodninsko odgovarja za terjatve delavcev, nastale do datuma prenosa, ter za terjatve, nastale zaradi odpovedi.

Delodajalec prenosnik pa lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če le-ta odkloni prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku.

V nadaljevanju še navajamo, da organizacijo in statusne spremembe javnega zavoda (tudi vrtci, če so javni zavod) ureja Zakon o zavodih. S statutom ali pravili zavoda se urejajo organizacija zavoda, organi, njihove pristojnosti in način odločanja ter druga vprašanja, pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje zavoda, v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi. Statut oziroma pravila zavoda sprejme svet zavoda s soglasjem ustanovitelja in se lahko tudi spreminja. V zavodu se lahko za opravljanje posamezne dejavnosti ali dela dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti na določenem območju oblikujejo organizacijske enote. Pooblastila posamezne organizacijske enote v pravnem prometu so lahko določena v statutu oziroma v pravilih zavoda. Organizacijske enote izvršujejo ta pooblastila v imenu in za račun zavoda. Zakon tudi odloča, da ustanovitelj lahko odloči, da se zavod pripoji drugemu zavodu, da se dvoje ali več zavodov spoji v en zavod ali da se zavod razdeli na dvoje ali več zavodov. Ustanovitelj lahko odloči, da se organizacijska enota zavoda organizira kot samostojen zavod.

Če bodo delavci z zavodi sklepali nove pogodbe o zaposlitvi navajamo, da je pri novem sklepanju pogodb potrebno upoštevati 29. člen ZDR, ki določa bistvene sestavine pogodbe o zaposlitvi. Te sestavine morajo biti navedene v pogodbi o zaposlitvi in se glede njih ni mogoče sklicevati na staro pogodbo o zaposlitvi (npr. s klavzulo). Pomembno je tudi to, da mora delodajalec delavcu izročiti pisni predlog pogodbe o zaposlitvi praviloma tri dni pred predvideno sklenitvijo, pisno pogodbo o zaposlitvi pa ob njeni sklenitvi.

V pogodbi o zaposlitvi se glede določenih vprašanj navedenih v ZDR stranki lahko sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca.