Delodajalec je z delavcem večkrat zaporedoma sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Ko je delavcu nazadnje prenehala pogodba o zaposlitvi za določen čas, delodajalec z njim ni sklenil nove pogodbe, delavec pa še vedno nadaljuje z delom. Ali je delodajalec v tem primeru delavcu dolžan ponuditi pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas?

Avgust 2004

Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št.42/02 - v nadaljevanju ZDR) zahteva, da delodajalec sklene pisno pogodbo o zaposlitvi, ravnanje v nasprotju s tem pa sicer ne vpliva na obstoj delovnega razmerja. V zvezi s sklepanjem pogodb o zaposlitvi za določen čas vam navajamo, da delodajalec sicer ima možnost sklenitve pogodbe za določen čas, vendar le izjemoma. Razloge za to našteva 52. člen ZDR, med katerimi je sicer tudi razlog začasnega povečanja obsega dela, ki mora biti tudi dejansko podan. Poudarjamo, da se pogodba o zaposlitvi praviloma sklepa za nedoločen čas, torej le izjemoma, če so podani razlogi našteti v 52. členu ZDR, je možno skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas. ZDR določa v 54. členu posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Nadalje navajamo, da delovno razmerje preneha s potekom pogodbe o zaposlitvi za določen čas, v primeru, da delavec ostane na delovnem mestu še po poteku take pogodbe, velja glede na 54. člen ZDR ťtransformacija delovnega razmerja sklenjenega za določen čas v nedoločen časŤ. Ta člen določa, da če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo ali če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Če inšpektor za delo ugotovi, da delodajalec pri nezakonito sklenjeni pogodbi za določen čas ne upošteva posledice iz 54. člena ZDR, ima pristojnost ukrepati s predlogom sodniku za prekrške v skladu s 229. členom ZDR (1. odstavek, 9. točka).

V 53. členu pa ZDR ureja časovno omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas. Pogodbo o zaposlitvi se sklene za omejen čas, ki je potreben, da se delo v primerih, navedenih v prvem odstavku 52. člena, opravi. Drugi odstavek 53. člena, ki določa dveletno časovno omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, se v tem obdobju še ne uporablja. Dveletna časovna omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas se glede na prehodno in končno določbo 237. člena ZDR uveljavlja postopoma. Določba se začne uporabljati 1.1.2007 oziroma za manjše delodajalce 1.1.2010. Delodajalec takrat ne bo smel sklepati ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen v določenih primerih.

V prehodnem obdobju, od uveljavitve tega zakona z dnem 1.1.2003 do navedenih datumov velja triletna časovna omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas. Delodajalec namreč ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot tri leta, razen v določenih primerih.

V kolikor delavec po izteku pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu še vedno dela, vendar brez pravne podlage, lahko od delodajalca v skladu s 204. členom ZDR pisno zahteva, da kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni in z njim v skladu z ZDR sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Če delodajalec v nadaljnjem roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi ne odpravi kršitve, lahko v roku 30 dni od poteka roka za odpravo kršitev s strani delodajalca delavec zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. V primeru spora med delavcem in delodajalcem glede obstoja delovnega razmerja oz. spora o tem, ali gre za delovno razmerje za nedoločen čas, ima delavec možnost s tožbo uveljavljati varstvo svojih pravic pred pristojnim delovnim sodiščem.