Ali ima v primeru, če se npr. zahteva univerzitetna izobrazba za opravljanje dela na določenem delovnem mestu, kandidat, ki se prijavi za to delovno mesto in ima opravljen magisterij, prednost pred drugimi kandidati, ki imajo le univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri? Ali mora delodajalec povabiti na razgovor za službo vse kandidate, ki izpolnjujejo v objavi navedene pogoje?

Junij 2005

Delodajalec lahko v skladu z določbami Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, v nadaljevanju: ZDR) sklene pogodbo o zaposlitvi le s tistim kandidatom, ki izpolnjuje predpisane, s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca določene oz. s strani delodajalca zahtevane in v skladu s prvim odstavkom 23. člena ZDR objavljene pogoje za opravljanje dela. V določenih primerih, ki jih predvidevajo specialni predpisi, lahko delodajalec sklene pogodbo o zaposlitvi tudi s kandidatom, ki (še) ne izpolnjuje v celoti pogojev za opravljanje dela – specialni predpisi običajno določajo to možnost v primerih, ko se na objavo prostega delovnega mesta ne prijavi noben kandidat, ki bi v celoti izpolnjeval pogoje za opravljanje dela na določenem delovnem mestu.

Tudi kandidat, ki se prijavlja na prosto delovno mesto, ima določene obveznosti. Tako mora v skladu s 27. členom ZDR:

- predložiti delodajalcu dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela in

- obvestiti delodajalca o vseh njemu znanih dejstvih, pomembnih za delovno razmerje, kot tudi o njemu znanih drugih okoliščinah, ki ga kakorkoli onemogočajo ali bistveno omejujejo pri izvrševanju obveznosti iz pogodbe ali ki lahko ogrožajo življenje ali zdravje oseb, s katerimi pri izvrševanju svojih obveznosti prihaja v stik.

Pri tem je pomembno, da delodajalec sme od kandidata zahtevati le predložitev tistih dokazil, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev za opravljanje dela.

Ko se izteče rok za prijavo na objavo delovnega mesta in delodajalec prejme popolne prijave kandidatov, se lahko odloči, da bo z vsemi ali le z nekaterimi od njih opravil razgovor. Obveznost opraviti razgovor s prijavljenimi kandidati namreč v ZDR ni eksplicitno določena, predvidena pa je možnost (in ne obveznost!) delodajalca, da lahko pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi preizkusi znanje oz. sposobnosti kandidatov za opravljanje dela na delovnem mestu, za katero se sklepa pogodba o zaposlitvi. Pri tem zakon posebej določa, da se preizkus znanja oz. sposobnosti kandidata ali ugotovitev zdravstvene zmožnosti kandidata ne sme nanašati na okoliščine, ki niso v neposredni zvezi z delom na delovnem mestu, za katero se sklepa pogodba o zaposlitvi. Kandidat pa med samim razgovorom tudi ni dolžan odgovarjati na vprašanja, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem (npr. o njegovem družinskem oz. zakonskem stanu ipd.).

Delodajalec ima torej v skladu s pogodbeno svobodo proste roke pri tem, ali bo določenega kandidata, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dela, povabil na razgovor, oziroma ali bo sploh izvedel razgovor s kandidati. Prav tako ima delodajalec pravico do proste odločitve, s katerim kandidatom, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dela, bo sklenil pogodbo o zaposlitvi, kadar se na objavljeno prosto delovno mesto prijavi več kandidatov, ki vsi izpolnjujejo zahtevane pogoje za opravljanje dela. To izhaja iz 22. člena ZDR, ki določa pogodbeno svobodo delodajalca.

Če kateri od prijavljenih kandidatov izpolnjuje višjo stopnjo izobrazbe ustrezne smeri, kot je zahtevana v objavi za opravljanje dela na določenem delovnem mestu (npr. če se zahteva univerzitetna izobrazba, kandidat pa ima opravljen tudi magisterij), sam obstoj te okoliščine še ne pomeni, da ima ta kandidat prednost pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi za objavljeno delovno mesto. Prav tako višja stopnja izobrazbe od zahtevane oz. objavljene še ne pomeni, da bi delodajalec moral takega kandidata nujno povabiti na razgovor, ampak je to stvar odločitve delodajalca glede na njegovo v ZDR priznano pravico do pogodbene svobode.

V vsakem primeru pa mora delodajalec v osmih dneh po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z določenim kandidatom pisno obvestiti neizbrane kandidate o tem, da niso bili izbrani (28. člen ZDR). Neizbranim kandidatom je na njihovo zahtevo tudi dolžan vrniti vse dokumente, ki so mu jih predložili kot dokaz za izpolnjevanje zahtevanih pogojev za opravljanje dela.

Naj dodamo, da ima neizbrani kandidat, ki meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, možnost, da v skladu s petim odstavkom 204. člena ZDR v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.