Ali mora biti pogodba o zaposlitvi, ki jo delodajalec v Sloveniji sklepa z delavcem, napisana v slovenskem jeziku, ali je lahko napisana v angleškem jeziku?

September 2004

Ustava Republike Slovenije (RS) (Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 66/2000 in 24/2003) določa v 11. členu, da je uradni jezik v Sloveniji slovenščina. Samo na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina. To ustavno določilo je sicer izpeljano v več predpisih, ki urejajo posamezna področja.

Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, v nadaljevanju: ZDR), ki se uporablja za delovna razmerja med delodajalci, ki imajo sedež ali prebivališče v RS, in pri njih zaposlenimi delavci, za delovna razmerja med tujimi delodajalci in delavci, sklenjena na podlagi pogodbe o zaposlitvi na območju RS, ter za delavce, ki jih tuji delodajalec napoti na delo v RS na podlagi pogodbe o zaposlitvi po tujem pravu (v skladu z določbami, ki urejajo položaj delavcev, napotenih na delo v RS), določa v 9. členu, da se s pogodbo o zaposlitvi sklene delovno razmerje. V 29. členu določa ZDR bistvene sestavine pogodbe o zaposlitvi, ne v tem ne v ostalih členih pa ne določa jezika, v katerem mora biti sestavljena. V osmi alinei prvega odstavka 29. člena določa zgolj valuto, v kateri mora biti znesek osnovne plače - v tolarjih.

Vsekakor pa delodajalec mora poskrbeti, da so vsa določila pogodbe o zaposlitvi delavcu razumljiva – nenazadnje že zato, da delavec ve, za kaj se s podpisom te pogodbe zavezuje in da ve, na drugi strani, kaj so dolžnosti delodajalca. Ob tem opozarjamo tudi na 17. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99 in 64/2001, v nadaljevanju: ZVZD), ki določa, da sme delodajalec dati nevarne snovi (opomba: Nevarna snov je v skladu s 3. členom ZVZD snov, ki lahko zaradi fizikalnih, kemijskih in bioloških škodljivosti povzroči poškodbe ali zdravstvene okvare in je glede na posebne lastnosti opredeljena kot nevarna v posebnih predpisih.) v uporabo delavcem samo pod pogojem, da so opremljene z listino v slovenskem jeziku, v kateri je proizvajalec oz. dobavitelj v skladu s posebnimi predpisi navedel vse varnostno tehnične podatke, ki so pomembni za ocenjevanje tveganja pri delu s temi snovmi, in da so zagotovljeni vsi varnostni ukrepi, ki jih določa listina. Delodajalec pa mora, kadar je to potrebno, zagotoviti prevod takšne listine v jezik, ki ga delavec razume.

Pogodba o zaposlitvi predstavlja tudi dokazilo v postopkih uveljavljanja pravic in obveznosti iz naslova delovnega razmerja - tako pred državnimi organi, kakor tudi pred sodiščem (da ne omenjamo organov nadzora). Morebitno dodatno dokazovanje in prevajanje določb pogodbe lahko zaplete, podaljša in podraži postopke pred pristojnimi organi.

Z vidika ustavne določbe o slovenščini kot uradnem jeziku, z vidika razumljivosti določb pogodbe, z vidika lažjega dokazovanja pravic in obveznosti pred slovenskimi upravnimi in sodnimi organi in nenazadnje z vidika nadzora nad izvajanjem delovne zakonodaje menimo, da bi bilo smiselno, da bi bila pogodba o zaposlitvi, ki velja za delavce oz. delodajalce v RS, napisana v slovenskem jeziku, ne vidimo pa ovir, da bi bila hkrati napisana v več jezikih (skupaj s slovenskim) oz. da bi bil k pogodbi o zaposlitvi v katerem od tujih jezikov priložen še slovenski prevod le-te.

Ob tem opozarjamo še na pravkar sprejet zakon - in sicer: Zakon o javni rabi slovenščine (Uradni list RS, št. 86/2004 z dne 5. 8. 2004, uporabljati pa se je začel petnajsti dan po objavi). Besedilo 16. člena tega zakona predvideva rabo slovenščine v zvezi z delovnopravnimi zadevami:

ťVsi splošni akti pravnih oseb zasebnega prava in fizičnih oseb, ki opravljajo registrirano dejavnost, so v slovenščini, v skladu s področno zakonodajo.

V slovenščini mora potekati tudi notranje poslovanje teh oseb, ki se nanaša na urejanje pravic in dolžnosti iz delovnega razmerja, na dajanje navodil in obveščanje delavcev ali delavk ter na varstvo pri delu. Če gre za delovno razmerje s tujcem, ki opravlja sezonska dela, je pri tem dopustna souporaba tujega jezika.

Poleg tega pravne in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost, pri razpisih za zasedbo delovnih mest ne smejo od kandidatov ali kandidatk zahtevati pisnih vlog samo v tujem jeziku.Ť

Prav tako je v skladu s 16. členom Zakona o javni rabi slovenščine dolžnost zasebnega delodajalca ali delodajalke, da glede na predvidljivo pogostnost in zahtevnost jezikovnih stikov s strankami:

določi za posamezno delovno mesto potrebno zahtevnostno stopnjo znanja slovenščine;

pri objavi prostih delovnih mest, na katerih se predvidevajo jezikovni stiki s strankami, kot pogoj izrecno navede zahtevnostno stopnjo znanja slovenščine.

Glede na 32. člen zakona pomeni to, da pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik pri notranjem poslovanju ne zagotavlja predpisane rabe slovenščine v skladu z 16. členom zakona, prekršek, za katerega se kršitelj kaznuje z globo od 1,500.000 do 15,000.000 tolarjev. Z isto kaznijo pa se kaznuje tudi pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če pri objavi prostih delovnih mest ali pri izbiri kandidatov/kandidatk za prosta delovna mesta ali pri dejanskem postavljanju sprejetih kandidatov ali kandidatk na delovna mesta ne upošteva določb o določitvi zahtevnostne stopnje znanja slovenščine.