Delavko zanima, ali bi lahko v času izrabe starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela glede na veljavno zakonodajo opravljala funkcijo predsednice delavskega predstavništva - čeprav je v poslovniku o delu delavskega predstavništva določeno, da predsednika v primeru odsotnosti nadomešča podpredsednik.

Oktober 2006

V prvi vrsti je treba v zvezi z zastavljenim vprašanjem opozoriti na določbo 45. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/2006 – Uradno prečiščeno besedilo št. 2, v nadaljevanju: ZSDP), ki določa, da pravica do starševskega nadomestila preneha, če pristojna inšpekcija za delo ugotovi, da oseba v času izrabe starševskega dopusta dela.  Zakon pri tem očitno ne razlikuje med različnimi oblikami dela – na podlagi pogodbe o zaposlitvi, pogodbe civilnega prava, pogodbe avtorskega prava itd. Prepovedano je vsakršno delo oz. natančneje – delo samo ni prepovedano, pač pa v primeru, ko oseba začne delati, izgubi pravico do starševskega nadomestila. Prav tako zakon ne določa, da bi moralo biti tovrstno delo plačano – za prenehanje pravice do nadomestila zadostuje, da oseba dela.

Prav tako pravica do starševskega nadomestila preneha, če oseba iz drugega odstavka 39. člena ZSDP začne delati oziroma začne opravljati samostojno dejavnost (gre za osebe, ki v skladu z določbo drugega odstavka 39. člena ZSDP nimajo pravice do starševskega dopusta, imajo pa pravico do starševskega nadomestila, če so bile zavarovane po ZSDP najmanj dvanajst mesecev v zadnjih treh letih pred uveljavljanjem pravice do starševskega nadomestila).

Vsako spremembo, ki vpliva na katero od pravic iz ZSDP, pa je dolžna oseba, ki je  upravičena do posamezne pravice, tudi čim prej oz. pravočasno sporočiti pristojnemu Centru za socialno delo.

Poleg tega opozarjamo tudi na kazenske določbe ZSDP, ki določajo naslednje prekrške:

Ø      z globo od 50.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznuje oseba, upravičena do denarnih prejemkov po tem zakonu, ki v 15 dneh po nastanku spremembe centru ne sporoči vsake spremembe, ki ima za posledico prenehanje pravice;

Ø      z globo od 50.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se za prekršek kaznujeta starša, če izrabljata starševski dopust v nasprotju z določbami tega zakona in podzakonskega predpisa, izdanega na podlagi tega zakona;

Ø      z globo najmanj 200.000 tolarjev se za prekršek kaznuje delodajalec, pri katerem je oseba, upravičena do denarnih prejemkov, zaposlena, z globo najmanj 50.000 tolarjev pa se za tak prekršek sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe.

Za nadzor nad izvajanjem določb ZSDP o izrabi starševskega dopusta in o pravici do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva je glede na določbo 104. člena omenjenega zakona pristojna inšpekcija za delo. Nadzor nad izvajanjem določb ZSDP o priznanju pravic do starševskega nadomestila in družinskih prejemkov pa opravlja Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

V izogib kršitvam veljavnih predpisov bi torej v konkretnem primeru bilo po našem mnenju (upoštevaje zgoraj navedene določbe ZSDP) ustrezno:

- da bi delavko v času odsotnosti zaradi izrabe starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela s pravico do starševskega nadomestila v delavskem predstavništvu nadomeščal podpredsednik ali

- da bi opravljala funkcijo predsednice delavskega predstavništva in to sporočila pristojnemu Centru za socialno delo (v 15 dneh v skladu z ZSDP), ki bi odločil o tem, ali ji še naprej pripada pravica do starševskega nadomestila.