1. Ali lahko zdravnica (upokojenka Republike Hrvaške) na podlagi avtorske pogodbe v Republiki Sloveniji opravlja naslednja občasna dela: ekspertizna mnenja, strokovno svetovanje in usposabljanja delavcev, predavanja ipd.? Ali lahko na podlagi avtorske oz. civilne pogodbe nadomešča zaposlene zdravnike v ambulanti v času dopustov?

2. Ali obstaja možnost opravljanja dela osebe, ki se je upokojila (ne gre pa za invalidsko upokojitev)? Koliko časa dnevno oz. mesečno lahko opravlja delo, na kakšni pravni podlagi, katera dela oz. do kolikšnega zneska, da ne vpliva na višino pokojnine.

Ali lahko zdravnica (upokojenka Republike Hrvaške) na podlagi avtorske pogodbe v Republiki Sloveniji opravlja naslednja občasna dela: ekspertizna mnenja, strokovno svetovanje in usposabljanja delavcev, predavanja ipd.? Ali lahko na podlagi avtorske oz. civilne pogodbe nadomešča zaposlene zdravnike v ambulanti v času dopustov?

Junij 2004

Novi Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 - v nadaljevanju ZDR) temelji zgolj na zaposlitvenem razmerju, ki nastane s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi. Predvideva pa tudi nekatere izjeme opravljanja dela brez pogodbe o zaposlitvi, in sicer volontersko pripravništvo, vajeništvo ter začasno in občasno delo dijakov in študentov, med tem ko je pogodba o delu predmet ureditve Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001).

Novi ZDR v 4. členu opredeljuje pojem delovnega razmerje in sicer določa, da je delovno razmerje, razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Torej v kolikor ima neko razmerje navedene elemente, gre za delovno razmerje, zaradi česar je potrebno z delavcem skleniti pogodbo o zaposlitvi. Iz 11. člena ZDR izhaja, da se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja. Če pa v nekem razmerju manjka kateri od naštetih elementov, je mogoče skleniti pogodbo o delu oz. pogodbo civilnega prava. Pri tem pripominjamo, da Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 98/99, s spremembami in dopolnitvami), ki se uporablja kot lex specialis ne predvideva izjeme. Pri odločitvi o tem, na kakšni pravni podlagi naj delavec opravlja delo, je po našem mnenju potrebno izhajati tudi iz sistemizacije delovnih mest. V kolikor gre za opravljanje dela v okviru sistemiziranega delovnega mesta menimo, da je z delavcem potrebno skleniti delovno razmerje (bodisi za nedoločen ali določen čas oz. za krajši delovni čas), razen v primeru predhodno naštetih izjem (volontersko pripravništvo, vajeništvo ter začasno in občasno delo dijakov in študentov).

V kolikor pa v določenem primeru ne obstajajo elementi delovnega razmerja, zakon dovoljuje sklenitev civilne pogodbe, kamor spada tudi podjemna pogodba oz. pogodba o delu. Podjemna pogodba je pogodba, s katero se podjemnik (se pravi - delavec) zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik (se pravi -delodajalec) pa se zavezuje, da mu bo izvršeno delo plačal.

V skladu z Obligacijskim zakonikom ima podjemnik možnost, da posla ne opravi osebno in ga lahko opravljajo tudi druge osebe, razen če iz pogodbe ali narave posla ne izhaja kaj drugega. Vendar pa je podjemnik za posel in sodelavce, ki opravljajo njegovo delo, ves čas odgovoren naročniku. Bistvena elementa podjemne pogodbe sta: odgovornost podjemnika za uspeh dela in plačilo, ki ga predstavlja cena storitve.

Delo, izdelano na podlagi (podjemne) pogodbe o intelektualnih storitvah, ima pogosto elemente avtorskega dela. Za avtorsko delo gre takrat, ko delo predstavlja samostojno intelektualno kreativno tvorbo. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 21/95 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZASP) se lahko uporabi v primerih, ko se avtor z avtorsko pogodbo o naročilu avtorskega dela zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar.

V zvezi z avtorsko pogodbo o naročilu dela je pomembno, da je namenjena intelektualnim delom avtorske narave. V skladu s 5. členom ZASP so avtorska dela individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene, če ni s tem zakonom drugače določeno.

Za avtorska dela veljajo zlasti:

govorjena dela (govori, pridige, predavanja),

pisana dela (leposlovna dela, članki, priročniki, študije, računalniški programi),

glasbena dela,

gledališka dela,

koreografska in pantomimska dela,

fotografska dela,

likovna dela,

arhitekturna dela,

kartografska dela,

druga dela, ki ustrezajo kriteriju avtorskega dela.

Avtorsko pogodbo je tako mogoče skleniti za naslednja občasna in začasna dela: ekspertizna mnenja, strokovno svetovanje in usposabljanja delavcev, predavanja ipd., ne pa tudi za nadomeščanje zaposlenih zdravnikov specialistov medicine dela, prometa in športa v ambulantah medicine dela. Menimo, da za nadomeščanje začasno odsotnih delavcev tudi ni mogoče skleniti pogodbe o delu, saj ZDR v 52. členu izrecno določa, da je nadomeščanje začasno odsotnega delavca eden od razlogov za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Pogodbo o zaposlitvi za določen čas pa je mogoče skleniti tudi s krajšim delovnim časom, pri čemer ZDR ne določa spodnje časovne omejitve, kar pomeni, da je z delavcem mogoče skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas, s krajšim delovnim časom tudi za 1 uro na dan.

Sočasno opozarjamo, da je potrebno v primeru zaposlitve državljana/ke Republike Hrvaške v skladu z Zakonom o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 66/2000 )na Zavodu za zaposlovanje pridobiti dovoljenje za zaposlitev ter prijaviti pričetek dela.

Ali obstaja možnost opravljanja dela osebe, ki se je upokojila (ne gre pa za invalidsko upokojitev)? Koliko časa dnevno oz. mesečno lahko opravlja delo, na kakšni pravni podlagi, katera dela oz. do kolikšnega zneska, da ne vpliva na višino pokojnine.

November 2006

Naša zakonodaja predvideva določene možnosti opravljanja dela upokojenih oseb, ki jih opisujemo v nadaljevanju. Vendar pa se mora takšno delo izvajati na določeni pravni podlagi – zaposlovanje osebe brez pravne podlage se šteje za zaposlovanje na črno, ki je v skladu z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 36/2000 s sprem.) prepovedano. Prepovedano pa je s tem zakonom tudi delo na črno, za kar se šteje opravljanje dejavnosti, ki ni vpisana v sodni register oz. priglašena pri pristojnem organu itd. Ena od izjem, ki ne predstavlja dela na črno, je sicer tudi prostovoljno, humanitarno, karitativno in dobrodelno delo, vendar je pogoj, da gre za takšno delo, brezplačno opravljanje dela (torej brez pričakovanja »proti usluge«) za organizacije, ki so registrirane kot humanitarne ali karitativne oz. nevladne.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradno prečiščeno besedilo št. 4 objavljeno v Uradnem listu RS, št. 109/2006, v nadaljevanju: ZPIZ-1) predvideva glede dela upokojenca naslednje možnosti:

1. ZPIZ-1 za osebe, ki so upokojene, predvideva t.i. ponoven vstop v zavarovanje. V skladu s 178. členom ZPIZ-1 tako lahko uživalec pokojnine (ne glede na to, ali gre za starostno, vdovsko ali invalidsko pokojnino!), ki na območju Republike Slovenije oz. v tujini sklene delovno razmerje, je izvoljen ali imenovan za nosilca javne ali druge funkcije, za katero prejema plačo oz. nadomestilo plače za opravljanje te funkcije, ali začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, pridobi lastnost zavarovanca in se mu pokojnina v tem času ne izplačuje.

2. Ne glede na določbo, navedeno v 1. točki, pa se upravičencu izplačuje polovica pokojnine, če je zaposlen z največ polovico polnega delovnega časa.  Sicer pa veljajo za osebe, zaposlene s pogodbo o zaposlitvi, splošne omejitve glede trajanja delovnega časa (na dan in na teden) v delovnopravni zakonodaji, s tem da delavci s statusom starejšega delavca uživajo glede tega še posebno varstvo – glej določbe 201., 202. in 203. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 s sprem., v nadaljevanju: ZDR).

3. Poleg tega pa je treba opozoriti tudi na možnost opravljanja dejavnosti, ki ne vpliva na uživanje pokojnine. Glede na 179. člen ZPIZ-1 se lahko uživalcu pokojnine, ki prične ali nadaljuje s samostojno umetniško ali drugo kulturno dejavnostjo, dejavnostjo ustvarjalca izumov, novih oblik teles, slik in risb ali v primerih iz 18. in 19. člena ZPIZ-1 na njegovo željo pokojnina izplačuje, ta čas pa se mu ne upošteva za odstotno povečanje že uveljavljene pokojnine oz. za novo odmero pokojnine.

(ZPIZ-1 v 18. členu določa pogoje, pod katerimi zavarovanje ni obvezno – šteje se, da samozaposleni ne opravlja samostojne dejavnosti kot edini ali glavni poklic, če v obdobju zadnjih treh let dobiček iz dejavnosti samozaposlenega – v katerem niso upoštevani obračunani prispevki za obvezno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, razen razlike v obrestih, skladno z zakonom, ki ureja dohodnino – dosežen v posameznem letu in ugotovljen na podlagi odločbe davčnega organa, ne presega letnega zneska minimalne plače v tem letu. Prav tako se šteje v skladu z 18. členom ZPIZ-1, da samozaposleni oz. kmet ne opravlja dejavnosti kot edini ali glavni poklic, če je izpolnil pogoje za pridobitev pokojnine in starost 63 let (moški) oz. 61 let (ženska) in ne opravlja dejavnosti z osebnim delom, ker ima zaposlenega vsaj enega delavca za opravljanje te dejavnosti, ali je do uveljavitve pravice do pokojnine opravljal isto dejavnost v enakem obsegu, vendar je bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja. Nadalje pa ZPIZ-1 v 19. členu določa izvzem iz obveznega zavarovanja oseb, ki so vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tujini – te osebe oz. njihovi delodajalci lahko pri ministrstvu, pristojnem za delo, predlagajo izvzem iz obveznega zavarovanja, če je tako določeno z mednarodnim sporazumom.)

Z vidika pokojninskega zavarovanja je pomembna tudi določba ZPIZ-1, da mora uživalec pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v skladu s 185. členom ZPIZ-1 naznaniti zavodu vsako osebno ali dejansko okoliščino oz. njeno spremembo, ki vpliva na pravico po tem zakonu, njen obseg ali izplačevanje – prijavo spremembe mora uživalec pravice vložiti v osmih dneh od dneva, ko nastane sprememba. Če spremembe ne sporoči pravočasno Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, uživalec pravice odgovarja za prekršek v skladu s 387. členom ZPIZ-1.

Kot lahko ugotovimo, zakonodaja s področja pokojninskega zavarovanja pod določenimi pogoji dopušča delo upokojene osebe tako na podlagi pogodbe o zaposlitvi kot na drugih pravnih podlagah. Kot druge pravne podlage je treba omeniti možnost sklenitve pogodb civilnega (t.i. podjemne pogodbe oz. pogodbe o delu) in avtorskega prava. Vendar pa je delo na podlagi tovrstnih pogodb mogoče le v primeru, ko niso podani elementi delovnega razmerja – to velja tako za delo upokojenih kot tudi vseh ostalih oseb. ZDR namreč določa naslednje: Če v konkretnem primeru obstajajo elementi delovnega razmerja – to so:

• prostovoljna vključitev v organiziran delovni proces delodajalca,
• osebno in nepretrgano delo,
• delo za plačilo,
• opravljanje dela po navodilih in pod nadzorom delodajalca

morata stranki skleniti pogodbo o zaposlitvi, delo pa se ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon (npr. začasna in občasna dela dijakov in študentov, vajeništvo ipd.) – glej drugi odstavek 11. člena ZDR.

Če delavec kljub obstoju elementov delovnega razmerja opravlja delo na podlagi pogodbe civilnega prava, to predstavlja glede na kazenske določbe ZDR prekršek, za katerega se delodajalec – pravna oseba lahko sankcionira z globo v višini 300.000 tolarjev.

Pogodbeno delo po podjemni pogodbi je tako možno v primeru občasnih oz. začasnih del, ko ne obstajajo elementi delovnega razmerja. Gre za posle, kot so izdelava ali popravilo kakšne stvari, telesno ali umsko delo, ki ne sodi v organiziran delovni proces delodajalca. Zakonsko podlago za sklepanje podjemne pogodbe predstavljajo določbe 619. do 648. člena Obligacijskega zakona (Uradni list RS, št. 83/2001).

V zvezi s samo naravo teh del je treba opozoriti, da gre za dela, ki sicer niso določena kot sestavni del organizacije poslovanja delodajalca in ki niso predvidena v okviru sistemizacije delovnih mest, ter se glede na delovni proces ne opravljajo kot stalno in nepretrgano delo, temveč trajajo le določen krajši čas ali pa so potrebna le od časa do časa.

Delo, izdelano na podlagi (podjemne) pogodbe o intelektualnih storitvah, ima pogosto elemente avtorskega dela. Za avtorsko delo gre takrat, ko delo predstavlja samostojno intelektualno kreativno tvorbo. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 44/2006 – Uradno prečiščeno besedilo št. 2, v nadaljevanju: ZASP) se lahko uporabi v primerih, ko se avtor z avtorsko pogodbo o naročilu avtorskega dela zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar.

V zvezi z avtorsko pogodbo oz. pogodbo o naročilu avtorskega dela je pomembno, da je namenjena intelektualnim delom avtorske narave. V skladu s 5. členom ZASP so avtorska dela individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene, če ni s tem zakonom drugače določeno.

Za avtorska dela tako veljajo zlasti:

-         govorjena dela (govori, pridige, predavanja),

-         pisana dela (leposlovna dela, članki, priročniki, študije, računalniški programi),

-         glasbena dela,

-         gledališka dela,

-         koreografska in pantomimska dela,

-         fotografska dela,

-         likovna dela,

-         arhitekturna dela

-         in druga dela, ki ustrezajo kriteriju avtorskega dela.

Tudi v primeru opravljanja dela na podlagi civilne ali avtorske pogodbe mora naročnik dela plačevati pavšalni prispevek iz naslova zdravstvenega zavarovanja za poškodbo pri delu in poklicno bolezen in iz naslova pokojninskega ter invalidskega zavarovanja za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.

Seveda pa mora biti oseba, ki opravlja delo na kakršnikoli pravni podlagi, za to tudi zdravstveno sposobna, kar je naročnik dela dolžan preveriti in izkazati ob morebitnem inšpekcijskem pregledu z zdravniškim spričevalom. Sicer pa dela, ki jih ne bi smela opravljati upokojena oseba, niso posebej določena v predpisih, pač pa je to prepuščeno presoji (in notranjim aktom) delodajalca, ki je v celoti odgovoren za varno in zdravo opravljanje dela vseh delavcev, tudi tistih, ki dela ne opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

V zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu delavcem, ki opravljajo za delodajalca delo na podlagi pogodbe o delu oz. avtorske pogodbe, velja namreč naslednje: Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/1999 s sprem., v nadaljevanju: ZVZD) določa v tretjem členu med definicijami pojmov, uporabljenih v tem zakonu, da je delodajalec oseba, ki na podlagi pogodbe o zaposlitvi zaposluje delavca, vendar pa se kot delodajalec v smislu ZVZD šteje tudi oseba, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi zaposluje delavca – torej tudi na podlagi pogodbe o delu oz. avtorske pogodbe.

Iz tega sledi, da mora delodajalec, ki zagotavlja delavcu (oz. upokojencu) delo na podlagi pogodbe o delu ali avtorske pogodbe, zanj izpolniti tudi vse obveznosti, ki se nanašajo na urejanje varnosti in zdravja pri delu – enako kot če bi bil delavec pri njem zaposlen na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Tako ga tudi mora usposobiti za varno opravljanje dela, mu zagotoviti zdravstvene preglede v skladu s predpisi – skratka - izpolnjevati vse obveznosti, ki izhajajo iz ZVZD.