1. Kakšna je pravna ureditev opravljanja začasnega in občasnega dela dijakov ter študentov v Republiki Sloveniji? Kdo lahko takšno delo opravlja?

2. Katere predpise mora delodajalec z novim šolskim letom 2006/2007 upoštevati pri opravljanju začasnih in občasnih del dijakov in študentov?

Kakšna je pravna ureditev opravljanja začasnega in občasnega dela dijakov ter študentov v Republiki Sloveniji? Kdo lahko takšno delo opravlja?

Junij, 2005

Določbe v zvezi z začasnim in občasnim delom dijakov in študentov so v Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, v nadaljevanju: ZDR) urejene v 2. točki VII. poglavja ZDR, kjer je poleg dela dijakov in študentov urejeno še delo otrok, mlajših od 15 let, in delo vajencev. Te določbe odstopajo od splošnega načela, v skladu s katerim ZDR ureja le delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem.

Tako se z določbo 216. člena ZDR posebej ureja pojem ťdelo dijakov, ki so dopolnili 15 let, in delo študentovŤ. V skladu z 216. členom ZDR lahko opravljajo dijaki, ki so že dopolnili 15 let starosti (za mlajše se uporabljajo druge določbe), in študentje začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja. V drugem odstavku istega člena pa je določeno, da lahko dijak ali študent kot začasno ali občasno delo v skladu s prej navedenim opravlja tudi delo na delovnem mestu pri posameznem delodajalcu, vendar najdalj 90 dni brez prekinitve v posameznem koledarskem letu. Dijaki in študentje lahko tako na podlagi navedenega člena brez pogodbe o zaposlitvi kot začasno ali občasno delo, na podlagi napotnice, opravljajo delo, ki sicer sodi tudi v organiziran delovni proces delodajalca. Pooblaščene organizacije (običajno so to t.i. študentski servisi), ki posredujejo delo dijakom in študentom, opravljajo svoje delo na podlagi koncesijske pogodbe, ki jo z agencijami, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje, sklene Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Pogoje za pridobitev koncesije določa Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 48/99 s sprem.). Ta pravilnik tudi določa (v 5. členu), da imajo pravico opravljati začasna in občasna dela preko študentskih servisov samo osebe s statusom dijaka ali študenta. V ta namen mora študentski servis hraniti potrdila o statusu dijaka ali študenta za tekoče šolsko ali študijsko leto. Pravilnik pa določa tudi izjeme, ko lahko študentski servis posreduje začasno in občasno delo tudi osebam brez statusa dijaka ali študenta:

• osebam, ki so se med šolskim letom vrnile s služenja oz. še niso bile napotene na služenje vojaškega roka in bodo pridobile status študenta šele s pričetkom novega šolskega leta,

• osebam, ki obdržijo pravico obiskovanja predavanj in opravljanja izpitov, vendar najdlje eno leto po izgubi statusa študenta, a ne več kot enkrat v času študija, če niso zaposlene (t.i. pavzerji) ter

• osebam, starim 15 let, ki so zaključile osnovno šolo v tekočem šolskem letu in bodo pridobile status dijaka s pričetkom novega šolskega leta.

Osebe, ki imajo status dijaka ali študenta in so upravičene do opravljanja dela preko študentskih servisov, so upravičene tudi do zdravstvenega zavarovanja kot študenti oz. dijaki. Osebe, ki so zaključile študij oz. diplomirale, nimajo več pravice opravljati začasnih ali občasnih del na podlagi napotnice pooblaščene organizacije. Izdajanje napotnic takim osebam pa se šteje za kršitev Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje in je lahko razlog za odvzem koncesije.

Drugačna situacija pa nastopi, če opravlja začasna in občasna dela pri delodajalcu oseba, ki nima statusa študenta, in se napotnica, na podlagi katere dela, glasi na drugo osebo. V ta namen je pravilnik predvidel določbo, da napotnica velja le ob predložitvi osebnega dokumenta napotene osebe. Tako tudi inšpektorji za delo ob izvajanju inšpekcijskih nadzorstev poleg napotnice študentskega servisa zahtevajo na vpogled med drugim osebni dokument osebe, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi napotnice študentskega servisa. Če ta oseba ni ista, kot je navedena na napotnici, odgovarja delodajalec za prekršek v skladu z Zakonom o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 36/00) za zaposlovanje na črno, saj zaposluje delavca brez zakonite pravne podlage. (Prepovedano je zaposlovanje na črno, za kar se šteje, če pravna oseba ali zasebnik, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oz. pogodbe o delu v skladu s predpisi in delavca ni prijavil zavodu za zdravstveno zavarovanje in zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oz. zaposli tujca ali osebo brez državljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanje tujcev.)

Za osebo, ki dela preko tuje napotnice, sankcije v predpisih, ki jih nadzira inšpektorat za delo, zaenkrat niso predvidene. Vendar pa inšpektorat za delo obvesti študentski servis, ki je izdal napotnico, o zlorabi le-te. Inšpektorji v tem primeru sankcionirajo le delodajalca – za zaposlovanje na črno. Zato menimo, da je potrebno in smiselno, da se tudi delodajalec pred začetkom dela študenta oz. dijaka prepriča o njegovi identiteti, saj on odgovarja, če pri njem dela preko napotnice študentskega servisa druga oseba, kot je navedena na napotnici, pa tudi že napotnica sama velja le ob predložitvi osebnega dokumenta.

Dijak ali študent lahko opravlja začasno ali občasno delo le na podlagi napotnice pooblaščene organizacije. Kot začasno ali občasno delo lahko dijak ali študent opravlja tudi delo na delovnem mestu pri posameznem delodajalcu, vendar najdalj 90 dni brez prekinitve v posameznem koledarskem letu.

Ne glede na to, da delo dijakov in študentov na podlagi napotnice študentskega servisa ni delovno razmerje, pa je pri pripravi zakona prevladalo stališče, da je potrebno tudi tem osebam, ki niso v delovnem razmerju, zagotoviti določeno varstvo v zvezi z nekaterimi bistvenimi instituti delovnega prava, kot to velja za delavce v delovnem razmerju. Upoštevaje navedeno ZDR v 7. odstavku 214. člena zavezuje delodajalca, da pri delu dijakov in študentov na podlagi študentske napotnice upošteva določbe zakona, ki se nanašajo na:

- delovni čas,

- odmore in počitke,

- posebno varstvo delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti (te določbe se uporabljajo le za dijake oz. študente, ki so mlajši od 18 let) ter

- odškodninsko odgovornost.

V kolikor delodajalec omogoči delo dijakov in študentov v nasprotju z 214. členom ZDR, lahko inšpektorji za delo ukrepajo z izdajo ureditvene odločbe in v skladu z Zakonom o prekrških (Uradni list RS, št. 55/2005 - uradno prečiščeno besedilo) sankcionirajo delodajalca za prekršek.

V skladu z ZDR in Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99 s sprem.) je dijakom in študentom oz. osebam, ki opravljajo pri delodajalcu začasna in občasna dela na podlagi napotnice študentskega servisa, potrebno zagotoviti varne in zdrave delovne pogoje. Tako so npr. obveznosti delodajalca, da določi posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo, na podlagi strokovne ocene pooblaščenega zdravnika, zagotavljanje zdravstvenih pregledov delavcev, usposabljanje delavcev za varno opravljanje dela itd.

Delodajalci pa tudi plačujejo pavšalni prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen in za zavarovanje dijakov in študentov pri opravljanju dela preko napotnic študentskih servisov, kar izhaja iz določb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 20/2004 – uradno prečiščeno besedilo) in pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Zavaruje pa se seveda le oseba, ki ji je študentski servis izdal napotnico za opravljanje začasnega in občasnega dela. Za osebo, ki dela na podlagi tuje napotnice, se šteje, da je zaposlena na črno, in iz tega naslova ne more biti zdravstveno zavarovana.

V kolikor gre za delo, ki še traja in je dijaku oz. študentu kršena katera od pravic iz Zakona o delovnih razmerjih, Zakona o varnosti in zdravju pri delu in drugih zakonov, ki veljajo tudi zanje, se lahko dijak in študent obrne na krajevno pristojno enoto Inšpektorata RS za delo (v Sloveniji imamo 14 enot). Krajevno pristojna je tista enota inšpektorata, kjer se nahaja sedež delodajalca.

Katere predpise mora delodajalec z novim šolskim letom 2006/2007 upoštevati pri opravljanju začasnih in občasnih del dijakov in študentov?

September 2006

Določba, ki je do nedavnega urejala začasna in občasna dela dijakov in študentov v Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 s sprem., v nadaljevanju: ZDR), je 216. člen ZDR. V skladu z 216. členom ZDR so lahko opravljali dijaki, ki so že dopolnili 15 let starosti, in študentje začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja. V drugem odstavku istega člena pa je bilo določeno, da lahko dijak ali študent kot začasno ali občasno delo v skladu s prej navedenim opravlja tudi delo na delovnem mestu pri posameznem delodajalcu, vendar najdalj 90 dni brez prekinitve v posameznem koledarskem letu. Dijaki in študentje so lahko tako na podlagi navedenega člena brez pogodbe o zaposlitvi kot začasno ali občasno delo, na podlagi napotnice, opravljali delo, ki je sicer sodilo tudi v organiziran delovni proces delodajalca.

Vendar pa je bila konec julija 2006 (27. 7. 2006) sprejeta v Državnem zboru novela Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 79/2006 – v nadaljevanju: ZZZPB-F), ki je določila, da z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 216. člen ZDR. ZZZPB-F je pričel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS – torej 28. 7. 2006. Določbo 216. člena ZDR je tako nekako nadomestila z novelo uveljavljena določba 6.b člena ZZZZPB, ki določa v zvezi z delom dijakov in študentov naslednje:

Pooblaščena organizacija oz. delodajalec, ki na podlagi koncesijske pogodbe posreduje začasna in občasna dela za dijake in študente, lahko ta dela opravlja le za dijake, ki so že dopolnili 15 let, študente in za udeležence izobraževanja odraslih, ki so mlajši od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja.  

Te osebe lahko opravljajo začasno in občasno delo le na podlagi napotnice Zavoda RS za zaposlovanje ali pooblaščene organizacije, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom. Če dijak ali študent preseže posebno osebno olajšavo za rezidenta, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, in je določena v Zakonu o dohodnini, se prekine obračun koncesijske dajatve na podlagi napotnice, delodajalec pa je dolžan dijaka ali študenta pokojninsko in invalidsko zavarovati po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. 

Še vedno pa velja sedmi odstavek 214. člena ZDR, ki zavezuje delodajalca, da pri delu dijakov in študentov na podlagi napotnice pooblaščene organizacije upošteva določbe zakona (ZDR), ki se nanašajo na:

-          delovni čas,

-          odmore in počitke,

-          posebno varstvo delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti (te določbe se uporabljajo le za dijake oz. študente, ki so mlajši od 18 let!) ter

-          odškodninsko odgovornost.

Prav tako se zaenkrat ni spremenila ureditev, v skladu s katero je potrebno tudi dijakom in študentom oz. osebam, ki opravljajo pri delodajalcu začasna in občasna dela na podlagi napotnice študentskega servisa, zagotoviti varne in zdrave delovne pogoje. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99 s sprem., v nadaljevanju: ZVZD) namreč določa vrsto obveznosti, ki jih mora delodajalec zagotoviti delavcu za varno in zdravo delo, pri čemer pa zelo široko definira delavca in delodajalca:

• Delavec je oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, kot delavec pa se v skladu s 3. členom ZVZD šteje tudi oseba, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi opravlja delo za delodajalca, ali opravlja samostojno poklicno, kmetijsko ali drugo dejavnost in oseba, ki pri delodajalcu opravlja delo zaradi usposabljanja.
• Delodajalec pa je v skladu s tretjim členom ZVZD oseba, ki na podlagi pogodbe o zaposlitvi zaposluje delavca, kot delodajalec pa se v smislu ZVZD šteje tudi oseba, ki na kakršnikoli drugi pravni podlagi zaposluje delavca (torej tudi študenta na podlagi napotnice agencije za zaposlovanje).

Tako so npr. obveznosti delodajalca v skladu z ZVZD, da:

-          določi posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za določeno delo, na podlagi strokovne ocene pooblaščenega zdravnika,

-          da izdela izjavo o varnosti z oceno tveganja, v kateri mora posebej opredeliti tudi delovna mesta, na katerih lahko opravljajo začasna in občasna dela dijaki in študentje,

-          da zagotovi zdravstvene preglede delavcev – tudi dijakov in študentov, ki pri njem opravljajo delo,

-          da usposobi delavce za varno opravljanje dela (tudi dijake in študente)

-          itd.