1. Kako lahko delavec ukrepa, če mu delodajalec krši pravice iz delovnega razmerja?

2. Uslužbenec, zaposlen v šolstvu, meni, da mu delodajalec krši pravice iz delovnega razmerja. Kako naj zagotovi izvajanje obveznosti delodajalca in s tem uveljavitev svojih pravic?

Kako lahko delavec ukrepa, če mu delodajalec krši pravice iz delovnega razmerja?

November 2006

Vsak delavec, ki so mu kršene pravice iz delovnega razmerja, ima možnost in pravico, da te svoje pravice uveljavi pri delodajalcu oz. pred delovnim sodiščem. To možnost določa 204. člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 s sprem., v nadaljevanju: ZDR). V prvem odstavku omenjeni člen določa, da ima delavec, če meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic, pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oz. da svoje obveznosti izpolni. Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oz. ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oz. odpravo kršitev s strani delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem (vloži torej tožbo zoper delodajalca).

Ne glede na zgoraj omenjene roke pa lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem (in mu torej ni treba predhodno pri delodajalcu vlagati pisne zahteve za odpravo kršitev, ampak lahko vloži kar tožbo pred delovnim sodiščem).

Posebnost v zvezi z uveljavljanjem sodnega varstva velja tudi glede ugotavljanja nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca - našteto lahko delavec zahteva v roku 30 dni od dneva vročitve oz. od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem.

Pomembna je tudi določba 206. člena ZDR, da terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let.

Omeniti moramo tudi možnost arbitraže – ta se namreč lahko določi za reševanje individualnih delovnih sporov v kolektivni pogodbi (205. člen ZDR). V tem primeru mora kolektivna pogodba določati tudi sestavo, postopek in druga vprašanja, pomembna za delo arbitraže. Če je takšna možnost določena v kolektivni pogodbi, ki zavezuje delodajalca, jo lahko delavec izkoristi, preden vloži tožbo zoper delodajalca na sodišče.

Če je torej s kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca in delavca, predvidena arbitraža za reševanje individualnih delovnih sporov, se lahko delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi oz. najkasneje v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oz. odpravo kršitev s strani delodajalca sporazumeta o reševanju spora pred arbitražo. Razveljavitev arbitražne odločitve se lahko zahteva le v primerih, ki jih izrecno določa Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004). Če arbitraža ne odloči v roku, določenem s kolektivno pogodbo, najkasneje pa v roku 60 dni, lahko delavec v nadaljnjem roku 30 dni zahteva sodno varstvo pred delovnim sodiščem. 

Prav tako lahko delavec pred pristojnim sodiščem uveljavlja tudi odškodninsko odgovornost delodajalca, če meni, da mu je bila z ravnanjem delodajalca povzročena škoda (odškodninska odgovornost delodajalca se nanaša tudi na škodo, ki jo je delodajalec povzročil delavcu s kršenjem pravic iz delovnega razmerja).

V primeru kršitev določb ZDR, ki so opredeljene kot prekrški (glej člene 229., 230. in 231. ZDR), lahko delavec tudi poda prijavo zoper delodajalca na pristojno enoto Inšpektorata RS za delo – pristojna enota je tista, kjer se nahaja sedež delodajalca. Inšpektor za delo bo v primeru, če bo ugotovil obstoj prekrška, zoper delodajalca ukrepal z globo po postopku in v skladu z določbami Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 70/2006 – Uradno prečiščeno besedilo št. 3). Prijavo na Inšpektorat RS za delo pa lahko delavec poda tudi v primerih kršitev določb ZDR, ki so navedene v drugem odstavku 227. člena ZDR – v teh primerih ima inšpektor za delo po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu pravico in dolžnost z odločbo delodajalcu odrediti, da zagotovi izvajanje zakona. 

Uslužbenec, zaposlen v šolstvu, meni, da mu delodajalec krši pravice iz delovnega razmerja. Kako naj zagotovi izvajanje obveznosti delodajalca in s tem uveljavitev svojih pravic?

Avgust 2006

Če se uslužbenec s področja šolstva ne strinja z ravnanjem svojega delodajalca oz. meni, da so mu kršene pravice iz delovnega razmerja, ima možnost, da v skladu z 48. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 98/2005 – Uradno prečiščeno besedilo št. 4, v nadaljevanju: ZOFVI) vloži pritožbo na svet šole. Rok za vložitev pritožbe je 8 dni od dneva, ko v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, teče rok za vložitev zahteve za sodno varstvo. Svet šole mora o pritožbi delavca odločiti v 30 dneh od vložitve pritožbe. Če delavec ni zadovoljen z dokončno odločitvijo sveta šole oz. le-ta ne odloči v roku, lahko delavec v roku 30 dni zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Ne glede na navedeno pa lahko delavec uveljavlja pravice neposredno pred pristojnim sodiščem v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 s sprem., v nadaljevanju: ZDR) pa predvideva v 204. členu uveljavljanje pravic pri delodajalcu in sodno varstvo na naslednji način:

Če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oz. da svoje obveznosti izpolni.

Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oz. ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oz. odpravo kršitev s strani delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

Če delodajalec delavcu dolguje izplačilo določenega denarnega prejemka (npr. regresa za letni dopust, dodatka k plači ipd.), predstavlja to denarno terjatev iz delovnega razmerja, ki jo delavec v skladu s četrtim odstavkom 204. člena ZDR lahko uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem (ne da bi torej predhodno o kršitvi pisno obvestil delodajalca). Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let (glej 206. člen ZDR).