1. Delavcu - zavarovancu pokojninskega in invalidskega zavarovanja - je bila priznana III. kategorija invalidnosti s pravico do premestitve. Delodajalec mu je zato odpovedal pogodbo o zaposlitvi in mu hkrati ponudil novo pogodbo o zaposlitvi na drugem delovnem mestu. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je delavca obvestil, da je predlagano - novo delovno mesto glede na omejitve, ki izhajajo iz njegove invalidnosti, ustrezno. Pooblaščeni zdravnik delodajalca pa je ugotovil, da delavec trajno ni zmožen za delo na ponujenem delovnem mestu. Kako naj delavec ravna v tem primeru?

2. Delodajalec zaposluje delavko, ki ima status delovnega invalida III. kategorije in je v letu 2006 dopolnila 53 let, za katero pa glede na omejitve, ki izhajajo iz njene invalidnosti, nima ustreznega dela. Zato ji zagotavlja nadomestilo plačila za delo, medtem ko delavka dejansko ne opravlja dela in je doma. Zanima ga, kakšne so možnosti, da bi delavki podal odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Delavcu - zavarovancu pokojninskega in invalidskega zavarovanja - je bila priznana III. kategorija invalidnosti s pravico do premestitve. Delodajalec mu je zato odpovedal pogodbo o zaposlitvi in mu hkrati ponudil novo pogodbo o zaposlitvi na drugem delovnem mestu. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je delavca obvestil, da je predlagano - novo delovno mesto glede na omejitve, ki izhajajo iz njegove invalidnosti, ustrezno. Pooblaščeni zdravnik delodajalca pa je ugotovil, da delavec trajno ni zmožen za delo na ponujenem delovnem mestu. Kako naj delavec ravna v tem primeru?

Avgust, 2005

Delavcu je bila na podlagi invalidnosti III. kategorije priznana pravica do premestitve na drugo, ustrezno, delovno mesto. To pravico pridobi zavarovanec s III. kategorijo invalidnosti, če je njegova delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50% ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen. Pravico do premestitve zagotovi v skladu z določbo 91. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 20/2004 - uradno prečiščeno besedilo št. 2, v nadaljevanju: ZPIZ-1-UPB2) zavarovancu, ki ima sklenjeno delovno razmerje v RS, delodajalec.

Delavec se je znašel v negotovem položaju, saj se mnenji Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in pooblaščenega zdravnika delodajalca o ustreznosti ponujenega delovnega mesta ne skladata, delodajalec pa je delavcu že odpovedal pogodbo o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe za novo delovno mesto. V nadaljevanju predstavljamo ureditev v predpisih in možnosti, ki jih imata delavec ter delodajalec za rešitev nastale situacije.

Pri zagotovitvi pravic in zaposlovanju zavarovancev, pri katerih je nastala invalidnost, oz. pri izbiri drugega delovnega mesta mora delodajalec upoštevati:

- mnenje invalidske komisije o zavarovančevi preostali delovni zmožnosti,

- usposobljenost zavarovanca po uspešno končani poklicni rehabilitaciji ter

- določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, in kolektivnih pogodb.

ZPIZ-1-UPB2 določa v 101. členu, da zavarovancu, kateremu je z dokončno odločbo priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto na podlagi invalidnosti III. kategorije, delodajalec iz razloga invalidnosti redno odpove pogodbo o zaposlitvi, sočasno z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pa mu mora ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delo na drugem delovnem mestu skladno s predpisi o delovnih razmerjih. Če zavarovanec ne sprejme ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas v roku 30 dni od prejema ponudbe, mu preneha delovno razmerje, brez pravice do odpravnine, kot jo ima delavec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, ima pa pravico do minimalnega odpovednega roka kot delavec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja. Iz navedenega torej izhaja, da bi delavcu v konkretnem primeru, če bi odklonil sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi na drugem (ustreznem) delovnem mestu - za nedoločen čas, prenehala pogodba o zaposlitvi.

Takšna posledica pa bi doletela delavca samo v primeru, če bi mu delodajalec hkrati z odpovedjo ponudil delo na ustreznem delovnem mestu (torej takšnem, ki bi ustrezalo pogojem, določenim v odločbi o pravici, pridobljeni na podlagi invalidnosti) in za nedoločen čas. Če delodajalec delavcu ne ponudi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi pod pogoji, ki so mu priznani kot pravice na podlagi invalidnosti, je to skladno s predpisi o delovnih razmerjih glede na sedmi odstavek 101. člena ZPIZ-1-UPB2 razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani zavarovanca, delodajalec pa mu je dolžan izplačati odpravnino, določeno za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in odškodnino najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

Pooblaščeni zdravnik delodajalca, katerega naloge določa Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99 s sprem., v nadaljevanju: ZVZD), med drugim opravlja preventivne zdravstvene preglede delavcev, ugotavlja vzroke za nastanek delovne invalidnosti ter predlaga ukrepe za njihovo obvladovanje oz. preprečevanje, sodeluje v procesu poklicne rehabilitacije ter svetuje pri izbiri drugega ustreznega dela. Po vsakem opravljenem preventivnem zdravstvenem pregledu izda pooblaščeni zdravnik zdravniško spričevalo z oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju in z obrazložitvijo potrebnih predlaganih ustreznih ukrepov za boljše varovanje zdravja. To zdravniško spričevalo posreduje delodajalcu. Pooblaščeni zdravnik na podlagi rezultatov pregledov predlaga ukrepe za izboljšanje razmer na delovnih mestih in v delovnih okoljih oz. ukrepe za odpravo vzrokov, ki ogrožajo oz. utegnejo ogrožati zdravje delavcev. Zakon torej ne predvideva izrecno, da bi pooblaščeni zdravnik ugotavljal, ali je delavec zmožen za delo (to je v pristojnosti delavčevega osebnega zdravnika, ki delavcu lahko odredi začasno zadržanost od dela iz zdravstvenih razlogov), ampak glede na delo v določenem delovnem okolju presoja izpolnjevanje posebnih zdravstvenih zahtev delavca in predlaga, kakšne varstvene ukrepe, ki temeljijo na oceni tveganja za konkretno delovno mesto, naj delodajalec sprejme za zagotovitev varnega in zdravega dela. V konkretnem primeru to pomeni, da bi pooblaščeni zdravnik, če meni, da delo na določenem delovnem mestu glede na zdravstveno stanje delavca ni ustrezno, moral predlagati ukrepe, s katerimi bi delodajalec zagotovil varno in zdravo delo delavca na določenem delovnem mestu.

Po drugi strani pa je ob predstavljeni dilemi treba upoštevati še en vidik - 36. člen ZVZD določa, da mora delavec upoštevati predpisane varnostne ukrepe, uporabljati predpisana sredstva in opremo za osebno varnost pri delu ter se odzivati na zdravstvene preglede v skladu z ZVZD in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. Če delavec ne ravna v skladu s to določbo, se šteje, da ogroža svojo varnost in zdravje ter varnost in zdravje drugih delavcev. V skladu z ZVZD se takšno ravnanje šteje tudi za hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi česar mu lahko delovno razmerje preneha. Delavec mora upoštevati mnenje pooblaščenega zdravnika, saj v nasprotnem primeru ogroža svoje zdravje in mu lahko delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga (tretja alinea prvega odstavka 88. člena ZDR v povezavi s tretjim odstavkom 36. člena ZVZD).

Delavcu bi torej prenehala pogodba o zaposlitvi, če ne bi sprejel dela na ponujenem (ustreznem) delovnem mestu, če pa bi ga sprejel in tam dejansko začel delati, bi lahko kršil 36. člen ZVZD, zaradi česar bi mu delodajalec lahko redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Razrešitev navedene dileme je po našem mnenju iskati v uskladitvi mnenj obeh organov oz. v prilagoditvi delovnega mesta na način, da bo ustrezalo delovnim zmožnostim delavca.

Če se delodajalec ali delavec ne strinja s presojo pooblaščenega zdravnika, Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Uradni list RS, št. 87/2002 s sprem.) predvideva poseben pritožbeni postopek v zvezi s presojo ocene pooblaščenega zdravnika glede izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev. V 17. členu namreč določa, da imata delavec in delodajalec pravico zahtevati presojo ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju po opravljenem preventivnem zdravstvenem pregledu pri posebni zdravniški komisiji. To zahtevo lahko vložita v 15 dneh po prejemu ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju. Komisijo imenuje minister za zdravje izmed strokovnjakov s področja medicine dela. Imenovana je za štiri leta, sedež pa ima pri Kliničnem institutu za medicino dela, prometa in športa KC Ljubljana. Ta komisija mora posamezen primer vzeti v obravnavo najkasneje v 30 dneh od prejema zahtevka za presojo ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev za določeno delo v delovnem okolju, svoje mnenje pa mora delavcu oz. delodajalcu in pooblaščenemu zdravniku pisno sporočiti najkasneje v 8 dneh po zaključni obravnavi.

Delodajalec in delavec pa imata možnost povprašati za mnenje glede ustreznosti delovnega mesta tudi organ Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Če delodajalec in/ali delavec nista prepričana, ali je novo ponujeno delovno mesto ustrezno delavčevim preostalim delovnim zmožnostim, lahko v skladu s petim odstavkom 101. člena ZPIZ-1 zahtevata dopolnilno izvedensko mnenje invalidske komisije o ustreznosti ponujenega delovnega mesta. Zakon ne predvideva roka, v katerem naj bi upravičena oseba zaprosila za to izvedensko mnenje. Tudi na takšno mnenje pa se lahko zavarovanec/delavec ali predstavnik delodajalca pritoži. Postopek v zvezi s pritožbo je določen v Pravilniku o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Uradni list RS, št. 113/2002 s sprem.) - od 48. do 52. člena.

Poleg možnosti predlagati presojo mnenja pooblaščenega zdravnika in zahtevati dopolnilno mnenje invalidske komisije o ustreznosti ponujenega delovnega mesta pa je treba omeniti tudi pravice, ki jih ima delavec kot invalid na podlagi Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 63/2004 in 72/2005, v nadaljevanju: ZZRZI). V skladu s 13. členom ZZRZI lahko invalid uveljavlja pravico do zaposlitvene rehabilitacije, če nima pravice do enakih storitev po drugih predpisih. Zaposlitveno rehabilitacijo med drugim predstavljajo tudi naslednje vrste storitev: izdelava načrta prilagoditve delovnega mesta in delovnega okolja invalida, izdelava načrta potrebne opreme in sredstev za delo ipd.

Pravico do zaposlitvene rehabilitacije lahko uveljavlja oseba pri Zavodu RS za zaposlovanje. Vlogi priloži zdravniški izvid z mnenjem osebnega zdravnika ali zdravnika po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in drugo dokumentacijo, s katero dokazuje trajne posledice telesne ali duševne okvare ali bolezni. Invalid, ki mu je bila izdana odločba o invalidnosti po drugih predpisih, priloži vlogi za uveljavljanje pravice do zaposlitvene rehabilitacije tudi dokončno odločbo. Poleg zaposlitvene rehabilitacije ureja ZZRZI tudi druge oblike oz. možnosti zaposlovanja invalidov na zanje primernih delovnih mestih (zaščitna zaposlitev, podporna zaposlitev).

ZZRZI med drugim določa tudi, da so za invalide primerna vsa delovna mesta, na katerih - ob upoštevanju izjave o varnosti z oceno tveganja - invalidnost ni ovira za enakovredno opravljanje dela (37. člen ZZRZI). Dolžnost delodajalca pa je, da določi v sistemizaciji delovnih mest primerna delovna mesta za invalide ter druge ukrepe za ravnanje z invalidnostjo na delovnem mestu. V primeru, ko se delo opravlja s prilagoditvijo delovnega časa potrebam zaposlenega invalida, ki izhajajo iz njegove invalidnosti, ko se delo opravlja na domu ali na daljavo, se posebnosti take zaposlitve uredijo v pogodbi o zaposlitvi.

Ne glede na to, za katero od navedenih možnosti se bosta v konkretnih okoliščinah odločila delavec ali delodajalec, pa poudarjamo, da pravice delavca na podlagi invalidnosti niso statične in nespremenljive, saj lahko delavec na podlagi invalidnosti sproži nove postopke za oceno invalidnosti, za pridobitev mnenja glede ustreznosti delovnega mesta (tako od invalidske komisije kakor tudi od pooblaščenega zdravnika) in za pridobitev morebitnih ostalih pravic, ki mu gredo iz naslova invalidnosti (predvsem na podlagi ZZRZI).

Delodajalec zaposluje delavko, ki ima status delovnega invalida III. kategorije in je v letu 2006 dopolnila 53 let, za katero pa glede na omejitve, ki izhajajo iz njene invalidnosti, nima ustreznega dela. Zato ji zagotavlja nadomestilo plačila za delo, medtem ko delavka dejansko ne opravlja dela in je doma. Zanima ga, kakšne so možnosti, da bi delavki podal odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Avgust 2006

Do začetka leta 2006 so bili delavci s statusom invalida absolutno varovani pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. V januarju 2006 pa so pričeli veljati nekateri predpisi, ki invalide varujejo pred odpovedjo iz poslovnega razloga le še relativno. O tem več v nadaljevanju. V konkretnem primeru pa ne gre zanemariti tudi dodatnega varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavki iz naslova starosti, saj gre za delavko, ki ima glede na veljavno delovno-pravno ureditev status starejše delavke.

Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 s sprem., v nadaljevanju: ZDR) uvršča delavce s statusom invalida med posebej varovane kategorije delavcev, ki jim mora delodajalec pri opravljanju dela zagotavljati določene dodatne pravice. Tako je določeno v 199. členu ZDR, da delodajalec zagotavlja varstvo delovnih invalidov in invalidov, ki nimajo statusa delovnega invalida,

-         pri zaposlovanju,

-         usposabljanju

-         ali preusposabljanju

v skladu s predpisi o usposabljanju in zaposlovanju invalidov (Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, Uradni list RS, št. 100/2005 – Uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZZRZI) in predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Uradni list RS, št. 104/2005 – Uradno prečiščeno besedilo št. 3, v nadaljevanju: ZPIZ-1).

Delavcu, pri katerem je ugotovljena preostala delovna zmožnost, mora delodajalec v skladu z 200. členom ZDR zagotoviti:

- opravljanje drugega dela, ustreznega njegovi preostali delovni zmožnosti,

- opravljanje dela s krajšim delovnim časom glede na preostalo delovno zmožnost,

- poklicno rehabilitacijo,

- nadomestilo plače

v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Delodajalec mora takoj, ko izve za invalidnost delavca, ukreniti vse potrebno, da mu zagotovi delo, ki bo ustrezalo njegovemu zdravstvenemu stanju, ugotovljenemu z odločbo o invalidnosti. Preveriti mora, ali obstaja delo, ki bi ga lahko delavec invalid glede na omejitve zaradi invalidnosti opravljal – to mora preveriti tudi pri drugih delodajalcih. Nadalje mora delodajalec preveriti, ali bi lahko delavca zaposlil na delovnem mestu z določenimi prilagoditvami ali ga napotil na zaposlitveno rehabilitacijo. V skladu s 13. členom ZZRZI namreč lahko invalid uveljavlja pravico do zaposlitvene rehabilitacije, če nima pravice do enakih storitev po drugih predpisih. Ta možnost velja tako za invalide, ki so pridobili tak status po ZZRZI, kakor tudi za invalide, ki so jim bile izdane odločbe o invalidnosti po drugih predpisih (npr. stari ZPIZ, ZPIZ-1). ZZRZI pa tudi določa, da lahko posamezne storitve zaposlitvene rehabilitacije za invalida uveljavlja tudi njegov delodajalec - v tem primeru sklene z izvajalcem zaposlitvene rehabilitacije in invalidom pogodbo o izvajanju storitev zaposlitvene rehabilitacije, s katero dogovori medsebojne pravice in obveznosti.

Če obstaja možnost zaposlitve na ustreznem delovnem mestu, lahko delodajalec delavcu invalidu odpove pogodbo o zaposlitvi in mu hkrati ponudi v podpis novo pogodbo o zaposlitvi za novo delovno mesto pri sebi ali (na podlagi dogovora) pri drugem delodajalcu.

To možnost določa tretji odstavek 101. člena ZPIZ-1: delodajalec lahko zavarovancu, kateremu je z dokončno odločbo priznana pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega ali pravica do premestitve na drugo delovno mesto na podlagi invalidnosti III. kategorije ali invalidnosti II. kategorije po dopolnjenem 50. letu starosti, redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz razloga invalidnosti, sočasno z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pa mu mora ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovni čas, krajši od polnega delovnega časa, ali za delo na drugem delovnem mestu skladno s predpisi o delovnih razmerjih.

Če zavarovanec ne sprejme ponudbe delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, skladno z drugim ali tretjim odstavkom 101. člena ZPIZ-1, v roku 30 dni od prejema ponudbe:

-         mu preneha delovno razmerje,

-         nima pravice do odpravnine kot delavec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti,

-         ima pa pravico do minimalnega odpovednega roka kot delavec, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, v skladu z ZDR.

V 40. členu pa določa ZZRZI, da lahko delodajalec invalidu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga oz. delovnemu invalidu zaradi ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije ali iz poslovnega razloga, če mu hkrati ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na drugem ustreznem delu, ki ustreza invalidovi strokovni izobrazbi, usposobljenosti in delovni zmožnosti v skladu z ZZRZI oz. predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ali na podlagi sporazuma z drugim delodajalcem zagotovi, da mu drugi delodajalec ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na ustreznem delu pri njem. Če invalid ne sprejme ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi v roku 30 dni od prejema pisne ponudbe:

-  nima pravice do odpravnine,

- nima pravice do nadomestila za čas brezposelnosti po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.

Delodajalec, ki za delavko s statusom invalida nima ustreznega delovnega mesta, ima torej možnost, da delavki najde ustrezno delovno mesto pri drugem delodajalcu, ta pa ji bo ponudil sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi pri sebi – na delovnem mestu, ki bi ustrezalo njeni preostali delovni zmožnosti. O ustreznosti ponujenega delovnega mesta lahko delavec invalid ali delodajalec zahtevata tudi dopolnilno izvedensko mnenje invalidske komisije.

Šele v primeru, ko je delodajalec izčrpal vse možnosti za prezaposlitev oz. preusposabljanje delavca invalida (tako pri sebi kot pri drugih delodajalcih) in za tega delavca ni našel primernega delovnega mesta, lahko začne razmišljati o odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu iz poslovnega razloga (brez ponudbe nove pogodbe).

ZDR določa posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavcem invalidom (116. člen ZDR). Omenjeni člen določa v prvem odstavku, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delovnemu invalidu zaradi ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije ali iz poslovnega razloga, razen če mu ni možno zagotoviti drugega ustreznega dela ali dela s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

ZPIZ-1 v 102. členu določa možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti ali iz poslovnega razloga – brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi.

Delavcu, kateremu so z dokončno odločbo priznane pravice na podlagi invalidnosti II. ali III. kategorije in ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas na območju RS, lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s predpisi o delovnih razmerjih le v primeru, če mu zaradi ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije ali iz poslovnega razloga utemeljeno ne more skladno s 101. členom ZPIZ-1 zagotoviti:

-         pravice do premestitve na drugo delovno mesto brez ali po končani poklicni rehabilitaciji oz.

-         pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega.

ZZRZI določa v četrtem odstavku 40. člena možnost, da delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi invalidu brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi: če invalidu utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s prvim ali drugim odstavkom 40. člena ZZRZI, o čemer odloči komisija za ugotovitev razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi zgornjih določb (prvega odstavka 102. člena ZPIZ-1 in četrtega odstavka 40. člena ZZRZI) ugotovi komisija v sestavi:

·        predstavnik Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,

·        predstavnik Inšpektorata RS za delo,

·        predstavnik Zavoda RS za zaposlovanje,

·        predstavnik delodajalcev in

·        predstavnik sindikatov.

Navedena komisija ugotavlja razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu vedno, ko želi odpovedati pogodbo invalidu delodajalec, ki ima najmanj pet zaposlenih delavcev. Pri delodajalcu, ki ima manj kot pet zaposlenih, ugotavlja razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi komisija, če tako predlaga:

o       Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,

o       Zavod RS za zaposlovanje,

o       zavarovanec (delavec) ali

o       delodajalec.

Komisija veljavno odloča, če je prisotna večina članov. Odločitev komisije pa je dokončna.

Navedeno komisijo določi minister, pristojen za delo. Podrobnejše določbe v zvezi z delovanjem komisije ureja Pravilnik o načinu dela Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi (Uradni list RS, št. 117/2005). Sedež omenjene komisije je pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

V primeru, ko delodajalec res ne more zagotoviti ustreznega dela delavki niti pri drugih delodajalcih, se lahko z vlogo obrne na Komisijo za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pred tem mora seveda v skladu s splošnimi določbami delovne zakonodaje izvesti postopek pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po določbah ZDR oz. delavko obvestiti o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Hkrati pa mora tudi pridobiti dokazila, s katerimi bo lahko utemeljil nujnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi za veljavno odločanje potrebuje tudi delovno dokumentacijo z ugotovitvami in predlogom Zavoda RS za zaposlovanje. Za delovno dokumentacijo se štejejo:

a.       izjava delodajalca o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu z navedbo razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi;

b.      veljavna pogodba o zaposlitvi;

c.       podpisano obvestilo zavarovanca, da je seznanjen z nameravano redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi;

d.      dokazilo o ugotovljeni invalidnosti oz. telesni okvari;

e.       dokumentacija, ki obsega podatke o zahtevah za zaposlitev pri delodajalcu (splošni akt delodajalca, ki določa pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu, oz. akt o sistemizaciji delovnih mest, izpis iz izjave o varnosti z oceno tveganja);

f.        dokazila o spremembah organiziranega delovnega procesa glede na prejšnje stanje, če gre za spremembe organiziranega delovnega procesa;

g.       program razreševanja presežnih delavcev, če gre za odpoved večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov;

h.       dokazilo oz. obrazložitev poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu oz. poslovnega razloga ter vpliva invalidnosti glede na možnost zagotavljanja drugega delovnega mesta invalidu pri zavarovančevem delodajalcu oz. pri drugem delodajalcu;

i.         ugotovitve in predlog Zavoda za zaposlovanje o izpolnjevanju pogojev za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Komisija lahko od delodajalca pridobi tudi dodatno dokumentacijo, mnenje Inštituta RS za rehabilitacijo ali dopolnilno izvedensko mnenje invalidske komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Komisija poda mnenje o ugotovitvi podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi pridobljene delovne dokumentacije z ugotovitvami in predlogom Zavoda RS za zaposlovanje.

Komisija posreduje mnenje delodajalcu in invalidu, v primeru, ko se začne postopek na zahtevo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali Zavoda RS za zaposlovanje, pa tudi tema zavodoma.

Nazadnje pa opozarjamo še na to, da je delavka v konkretnem primeru varovana pred odpovedjo tudi na podlagi starosti, saj je v letu 2006 dopolnila 53 let starosti. Starejši delavci so posebej varovani pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po 114. členu ZDR. Delodajalec starejšemu delavcu brez njegovega pisnega soglasja ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, razen če mu ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno pokojnino.

S tem v zvezi je treba upoštevati 117. člen ZDR, ki določa, da velja močnejše pravno varstvo, če je posameznemu delavcu zaradi njegovega statusa zagotovljeno večkratno varstvo pred odpovedjo.  Kaj je bolj ugodno za delavca, se ugotavlja v konkretnem primeru za konkretnega delavca, upoštevajoč vse okoliščine posameznega primera. Odločitev in ocena, kaj je ugodnejše, je v končni fazi na samem delavcu, ki se bo v primeru, če izpolnjuje pogoje za več posebnih pravnih režimov pred in v zvezi z odpovedjo, odločil, na katere varstvene določbe se bo skliceval. Glej: Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem in stvarnim kazalom, avtoric: B. Kresal, K. Kresal Šoltes in D. Senčur Peček, Založniška hiše Primath, Ljubljana, 2002. Nadalje izhaja iz Zakona o delovnih razmerjih s komentarjem, avtorjev N. Belopavlovič, I. Bečan, A. Cvetka idr., Založbe Gospodarski vestnik, 2003, da je treba različna določila pravnega varstva uporabljati kumulativno, če niso enakovredna oz. primerljiva (če npr. eno predvideva soglasje organa, drugo pa pisno soglasje starejšega delavca za odpoved pogodbe o zaposlitvi).