Delavka, zaposlena za določen čas, je zanosila. Pogodba o zaposlitvi naj bi se ji iztekla v času, ko bo predvidoma koristila starševski dopust. Zanima jo, ali ji bo pogodba o zaposlitvi vseeno prenehala, četudi bo odsotna z dela zaradi izrabe starševskega dopusta. Poleg tega jo zanima tudi, ali ji delodajalec v času, ko je zaradi zdravstvenih težav v nosečnosti odsotna z dela, ali v času, ko koristi starševski dopust, lahko odpove pogodbo o zaposlitvi. Pod kakšnimi pogoji je upravičena do izrabe starševskega dopusta in do starševskega nadomestila?

November 2006

V zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas je pomembno, da v skladu s 77. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 s sprem., v nadaljevanju: ZDR) takšna pogodba preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oz. ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Torej – ne glede na to, ali je delavec takrat odsoten z dela zaradi zdravstvenih razlogov ali zato, ker koristi starševski dopust – pogodba o zaposlitvi za določen čas mu preneha s potekom časa, za katerega je bila sklenjena.

Odsotnost z dela zaradi zdravstvenih razlogov načeloma tudi ni ovira, da delodajalec takšnemu delavcu ne bi podal odpovedi pogodbe o zaposlitvi, če seveda obstajajo zakoniti razlogi za to. Vendar pa v primeru, ko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti in je delavec ob poteku odpovednega roka odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, preneha temu delavcu delovno razmerje šele z dnem ugotovitve zdravstvene zmožnosti za delo, najkasneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka.

Delodajalec pa ne sme podati odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti ter ves čas, ko doji otroka, in staršem v času, ko izrabljajo starševski dopust v obliki polne odsotnosti z dela. Če delodajalec ob izreku odpovedi ne ve za nosečnost delavke, velja posebno pravno varstvo pred odpovedjo, če delavka takoj oziroma v primeru ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, takoj po prenehanju le-teh obvesti delodajalca o svoji nosečnosti, kar dokazuje s predložitvijo zdravniškega potrdila.

Delavcem in delavkam v času nosečnosti, dojenja in v času, ko izrabljajo starševski dopust v obliki polne odsotnosti z dela, tudi ne more prenehati delovno razmerje zaradi odpovedi delodajalca. Delavcu pa lahko preneha pogodba o zaposlitvi zaradi izteka časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena – pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas delavec iz naslova starševstva oz. nosečnosti ni varovan, saj takšna pogodba preneha že s potekom časa, za katerega je sklenjena.

Omenjeno varstvo velja samo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca.

Edina izjema, ki jo ZDR predvideva v tretjem odstavku 115. člena, ko delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi delavki v času nosečnosti in delavki oz. delavcu v času, ko izrabljata starševski dopust v obliki polne odsotnosti z dela,  ter takšni delavki/delavcu lahko preneha delovno razmerje, je v primeru, ko so podani razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ali zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca – po predhodnem soglasju inšpektorja za delo. 

Izrabo starševskega dopusta, katerega del predstavlja tudi porodniški dopust (poleg dopusta za nego in varstvo otroka), ureja Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, Uradni list RS, št. 110/2006 – Uradno prečiščeno besedilo št. 2, v nadaljevanju: ZSDP. Če je delavka izpolnila pogoje po tem zakonu, bo lahko izrabila starševski dopust. Eden glavnih pogojev za to pa je, da je bila pred dnevom nastopa posamezne vrste starševskega dopusta zavarovana po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.

V tem primeru ali v primeru, če je bila zavarovana po omenjenem zakonu najmanj dvanajst mesecev v zadnjih treh letih pred nastopom posamezne vrste starševskega dopusta, bi delavki pripadlo tudi starševsko nadomestilo (kar izhaja iz 39. člena ZSDP). Za podrobnosti v zvezi z izrabo starševskega dopusta in pravico do starševskega nadomestila pa bi ji svetovali, da se obrne na pristojni Center za socialno delo oz. na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je pristojno za tolmačenje predpisov (tudi) s tega področja.

Glede na posebne varstvene določbe ZDR v zvezi z varstvom delavcev zaradi nosečnosti in starševstva pa opozarjamo, da je delodajalec dolžan zagotavljati pravico do odsotnosti z dela ali krajšega delovnega časa delavcu zaradi izrabe starševskega dopusta, določenega z zakonom (glej 191. člen ZDR). Delavec pa je dolžan delodajalca obvestiti o začetku in načinu izrabe pravice iz prejšnjega stavka v roku 30 dni pred začetkom izrabe pravice, razen če zakon, ki ureja starševski dopust, ne določa drugače.