Študent je opravljal na podlagi napotnice pooblaščene organizacije oz. študentskega servisa delo pri delodajalcu kot natakar. Delodajalec pa mu ni hotel izplačati vsega dogovorjenega izplačila za opravljene ure dela, ker je v času, ko je študent opravljal delo, prišlo do tega, da določeni gostje restavracije niso poravnali visokega računa, saj so pred tem pobegnili iz restavracije. Študenta zanima, ali je takšno ravnanje delodajalca zakonito in če ni, kakšni so možni ukrepi zoper delodajalca.

December 2006

Možnost opravljanja dela dijakov in študentov na podlagi napotnice pooblaščene organizacije – študentskega servisa – ureja Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/2006 – Uradno prečiščeno besedilo). Pri delu dijakov in študentov gre za posebnost, saj lahko opravljajo delo brez pogodbe o zaposlitvi kot začasno ali občasno delo, in sicer na podlagi napotnice študentskega servisa.

Ne glede na to, da delo dijakov in študentov preko napotnice študentskega servisa ni delovno razmerje, pa je pri pripravi Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 s sprem., v nadaljevanju: ZDR) prevladalo stališče, da je potrebno tudi tem osebam, ki niso v delovnem razmerju, zagotoviti določeno varstvo v zvezi z nekaterimi bistvenimi instituti delovnega prava, kot to velja za delavce v delovnem razmerju. Upoštevaje navedeno ZDR v 7. odstavku 214. člena zavezuje delodajalca, da pri delu dijakov in študentov na podlagi študentske napotnice upošteva določbe zakona, ki se nanašajo na:

·        delovni čas,

·        odmore in počitke,

·        posebno varstvo delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti (te določbe se uporabljajo le za dijake oz. študente, ki so mlajši od 18 let!) ter

·        odškodninsko odgovornost.

Glede na to pa se v primeru dela študentov ne uporabljajo določbe ZDR o plačilu za delo. To pomeni, da inšpektor za delo v skladu z ZDR ni pristojen ukrepati v primeru opravljanja dela študentov, če delodajalec študentu ne poplača opravljenega dela. Neizplačano plačilo za opravljeno delo predstavlja denarno terjatev, ki jo študent lahko izterja le v sodnem postopku pred pristojnim sodiščem.

Ker pa naj bi delodajalec v konkretnem primeru zadrževal izplačilo za opravljeno delo zaradi dolga, ki mu je nastal pri poslovanju, v nadaljevanju navajamo tudi nekaj določil ZDR glede odškodninske odgovornosti (ki se torej uporabljajo tudi v primeru začasnih in občasnih del dijakov in študentov). ZDR določa tako odškodninsko odgovornost delavca kot tudi odškodninsko odgovornost delodajalca (členi od 182. do 185.). Tako je delavec, ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo delodajalcu, dolžan to škodo povrniti. Odškodnina se lahko zmanjša ali se delavca lahko oprosti njenega plačila, če je zmanjšanje ali oprostitev plačila primerna glede na njegovo prizadevanje za odpravo škode, odnos do dela ali njegovo gmotno stanje.

Če pa je delavcu povzročena škoda pri delu ali v zvezi z delom, mu jo mora povrniti delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava. Pri tem je treba opozoriti, da se odškodninska odgovornost delodajalca nanaša tudi na škodo, ki jo je delodajalec povzročil delavcu s kršenjem pravic iz delovnega razmerja. 

Za ugotavljanje škode in za uveljavitev odškodnine od delavca pa mora delodajalec uporabiti in izpeljati postopke v skladu z zakonom – kjer se dokaže obstoj škode in odgovornost konkretnega delavca za nastanek škode (pogoj za odškodninski zahtevek je, da je delavec na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzročil škodo delodajalcu). Ne zadostuje torej, da delodajalec delavcu samo sporoči, da naj bi bil odgovoren za škodo in mu zato zadržuje plačilo, pač pa je treba uvesti ustrezne postopke za ugotavljanje obstoja škode in odgovornosti delavca. Enako torej velja tudi za odškodninsko odgovornost dijaka oz. študenta, ki pri delodajalcu opravlja začasna in občasna dela na podlagi napotnice pooblaščene organizacije, in za njegovega delodajalca.

Nenazadnje pa pripominjamo, da gre v konkretnem primeru za tri-partitno pogodbeno razmerje - med študentom, delodajalcem in študentskim servisom. Glede na to menimo, da je za plačilo opravljenega dela odgovoren tudi študentski servis, ki je študentu posredoval delo pri konkretnem delodajalcu.