Delodajalec, ki je zaposloval novega delavca, je objavil prosto delovno mesto, pri tem pa eden od spolov ni bil določen kot nujen pogoj za opravljanje dela. Na objavo se je prijavilo 15 kandidatov - od tega 14 žensk in en moški. Delodajalec je opravil razgovor samo z moškim kandidatom in ga tudi izbral, vse ženske kandidatke pa je pisno obvestil o tem, da niso bile izbrane. Kakšne možnosti uveljavljanja pravnega varstva imajo neizbrane kandidatke, ki menijo, da je delodajalec pri izbiri delavca za prosto delovno mesto ravnal diskriminatorno?
September 2005
Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, v nadaljevanju: ZDR) je na podlagi Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91 s sprem.) in množice ratificiranih mednarodnih pravnih aktov določil v 6. členu načelo o prepovedi diskriminacije. Tako je v 6. členu ZDR določeno, da delodajalec ne sme iskalca zaposlitve (kandidata) pri zaposlovanju ali delavca v času trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi postavljati v neenakopraven položaj zaradi:
- spola,
- rase,
- barve kože,
- starosti,
- zdravstvenega stanja oz. invalidnosti,
- verskega, političnega ali drugega prepričanja,
- članstva v sindikatu,
- nacionalnega in socialnega porekla,
- družinskega statusa,
- premoženjskega stanja,
- spolne usmerjenosti ali
- zaradi drugih osebnih okoliščin.
Prepovedani sta tako neposredna kot tudi posredna diskriminacija zaradi zgoraj navedenih okoliščin. Za posredno diskriminacijo gre takrat, ko navidezno nevtralne določbe, kriteriji in praksa učinkujejo tako, da postavljajo osebe določenega spola, rase, starosti, zdravstvenega stanja oz. invalidnosti itd. v slabši položaj, razen če so te določbe, kriteriji in praksa objektivno upravičeni ter ustrezni in potrebni.
Poleg tega ZDR v 6. členu eksplicitno določa, da morajo biti ženskam in moškim zagotovljene enake možnosti in enaka obravnava pri zaposlovanju, napredovanju, usposabljanju, izobraževanju, prekvalifikaciji, plačah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, odsotnostih z dela, delovnih razmerah, delovnem času in odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pa tudi prostega delovnega mesta delodajalec ne sme objaviti samo za moške ali samo za ženske, razen če je določen spol nujen pogoj za opravljanje dela. Prav tako objava prostega delovnega mesta v skladu s 25. členom ZDR ne sme nakazovati, da daje delodajalec pri zaposlitvi prednost določenemu spolu, razen v primerih, ko je določen spol nujen pogoj za opravljanje dela.
Če neizbrani kandidat (ali kandidatka) meni, da je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije (torej 6. člen ZDR), lahko v roku 30 dni po prejemu obvestila delodajalca, da ni bil izbran, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Takšno sodno varstvo je torej možno uveljavljati samo v primeru, ko kandidat meni, da je prišlo do kršitve prepovedi diskriminacije, da torej delodajalec ni izbral določenega kandidata zaradi obstoja okoliščin, ki jih navaja 6. člen ZDR (spol, rasa, barva kože, starost, zdravstveno stanje, invalidnost, versko, politično ali drugo prepričanje, članstvo v sindikatu, nacionalno in socialno poreklo, družinski status, premoženjsko stanje, spolna usmerjenost ali druga osebna okoliščina). Ni pa takšnega sodnega varstva mogoče uveljavljati v primeru, ko navedene okoliščine, zaradi katerih bi lahko bil kandidat diskriminiran, niso podane in kandidat samo meni, da bi delodajalec moral izbrati drugega kandidata, ne pa tistega, ki je bil dejansko izbran.
Če pride do postopka pred delovnim sodiščem v zvezi z diskriminacijo, je pomembno, da ZDR določa v četrtem odstavku 6. člena: če kandidat ali delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je kršena prepoved diskriminacije zaradi zgoraj navedenih okoliščin, je dokazno breme, da različno obravnavo opravičujeta vrsta in narava dela, na strani delodajalca. Poleg tega je v primeru kršitve prepovedi diskriminacije delodajalec kandidatu (oz. delavcu) odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava.
V konkretnem primeru torej lahko delavke, ki menijo, da niso bile izbrane za opravljanje dela na določenem delovnem mestu zaradi svojega spola, vložijo tožbo zoper delodajalca v 30 dneh po prejemu obvestila delodajalca, da niso bile izbrane, zaradi kršitve zakonske prepovedi diskriminacije. Ob tem lahko uveljavljajo tudi odškodninsko odgovornost delodajalca po splošnih pravilih civilnega prava. Dokazno breme, da sta vrsta in narava dela pri delodajalcu taki, da opravičujeta različno obravnavo glede na spol, bo na strani delodajalca.
V primeru, da na podlagi prijave oz. inšpekcijskega pregleda ugotovi kršitev prepovedi diskriminacije, pa lahko ukrepa tudi inšpektor za delo. Postavljanje delavca ali iskalca zaposlitve v neenakopraven položaj je v ZDR opredeljeno kot prekršek, za katerega je predvidena globa v višini najmanj 1,000.000 tolarjev za delodajalca - pravno osebo, najmanj v višini 500.000 tolarjev za delodajalca - fizično osebo in najmanj v višini 80.000 tolarjev za odgovorno osebo delodajalca - pravne osebe. Pri tem pa je treba poudariti, da inšpektor za delo lahko delodajalca samo sankcionira pod pogoji in v skladu z Zakonom o prekrških (Uradni list RS, št. 55/2005 - uradno prečiščeno besedilo št. 2), ne more pa ga z nobenim ukrepom prisiliti, da spremeni svojo določitev o izbiri kandidata - to je v pristojnosti sodišča, če neizbrani kandidat seveda vloži zahtevo za sodno varstvo.
|
