Kakšne podatke lahko pridobivajo agencije za zaposlovanje, ki posredujejo zaposlitve, od iskalcev zaposlitve?

November 2003

Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št.42/02) določa enakopravne možnosti kandidiranja za zaposlitev.

Diskriminacija glede na osebne okoliščine je prepovedana. Pravna podlaga za prepoved diskriminacije je v Ustavi Republike Slovenije (Uradni list RS, št.33/91 s spremembami) kot hierarhično najvišjem pravnem aktu. Ustava daje pravici do enakosti kot temeljni človekovi pravici in svoboščini ustavno jamstvo. V 14. členu izrecno določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki.

Kljub ustavnim jamstvom je zakonodajalec posebej opozoril na enakopravnost pri zaposlovanju in v delovnem razmerju. Splošna prepoved diskriminacije je določena v 6. členu ZDR, ki navaja, da delodajalec ne sme iskalca zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: kandidata) pri zaposlovanju ali delavca v času trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi postavljati v neenakopraven položaj zaradi spola, rase, barve kože, starosti, zdravstvenega stanja oziroma invalidnosti, verskega, političnega ali drugega prepričanja, članstva v sindikatu, nacionalnega in socialnega porekla, družinskega statusa, premoženjskega stanja, spolne usmerjenosti ali zaradi drugih osebnih okoliščin.

Ženskam in moškim morajo biti zagotovljene enake možnosti in enaka obravnava pri zaposlovanju, napredovanju, usposabljanju, izobraževanju, prekvalifikaciji, plačah in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, odsotnostih z dela, delovnih razmerah, delovnem času in odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Prepoved diskriminacije (nediskriminacija) ne pomeni le enakopravnosti na individualni ravni (vsi smo pred zakonom enaki) ampak, upoštevajoč dejanske razlike v položaju določenih skupin (tudi delavcev), vključuje tudi načelo enakih možnosti, ki predvideva določene spodbujevalne ukrepe v korist določenih skupin oseb, ki so kljub proglašeni enakopravnosti dejansko neenakopravni.

Prepovedana je neposredna, kot tudi posredna diskriminacija, zaradi spola, rase, starosti, zdravstvenega stanja oziroma invalidnosti, verskega ali drugega prepričanja, spolne usmerjenosti in nacionalnega porekla. Posredna diskriminacija obstaja, če navidezno nevtralne določbe, kriteriji in praksa učinkujejo tako, da postavljajo osebe določenega spola, rase, starosti, zdravstvenega stanja oziroma invalidnosti, verskega ali drugega prepričanja, spolne usmerjenosti ali nacionalnega porekla v slabši položaj, razen če so te določbe, kriteriji in praksa objektivno upravičeni ter ustrezni in potrebni.

V postopku izbire ima delodajalec pravico zahtevati le tista dokazila, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev za opravljanje dela (npr. spričevala, diplome). Izrecno pa je prepovedano, da bi delodajalec od kandidata zahteval podatke o družinskem in zakonskem stanu, načrtovanju družine in o nosečnosti, če to ni neposredno povezano z delovnim razmerjem. Zakon je s tem zavaroval področja, ki jih želi večina ljudi ohraniti izključno zase. Logična posledica te določbe je zakonska prepoved, da delodajalec ne sme pogojevati sklenitve pogodbe o zaposlitvi s pridobitvijo teh podatkov ali z dodatnimi pogoji v zvezi s prepovedjo nosečnosti ali odlogom materinstva ali z vnaprejšnjim podpisom odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delavca.

Med obveznostmi kandidata ZDR v 27. členu določa dolžnost predložitve vseh potrebnih dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela ter obveščanje o vseh, njemu znanih dejstvih in okoliščinah, ki bi ga lahko kakorkoli onemogočili ali omejevali pri delu. V ZDR je tudi posebej poudarjeno, da na vprašanja, ki niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem, kandidat ni dolžan odgovarjati.

V zvezi z opravljanjem dejavnosti posredovanje dela omenjamo, da agencije za zaposlovanje opravljajo dejavnost za delojemalce. Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91 s spremembami) določa pojem posredovanja zaposlitve. Posredovanje zaposlitve po tem zakonu obsega strokovne in organizacijske naloge, opravljene s ciljem, da iskalec zaposlitve sklene delovno razmerje oziroma da se brezposelna ali druga oseba vključi v delo. Pogoje za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje pa določa Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (Uradni list RS, št.48/99).

Nadzor nad zakonitostjo dela agencije pa opravlja Inšpektorat RS za delo.