Uslužbenec, ki opravlja delo v javnem sektorju na področju kulture, sprašuje, koliko dni odsotnosti z dela mu pripada zaradi izobraževanja glede na veljavne predpise.

Oktober 2006

Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 s sprem., v nadaljevanju: ZDR) določa pravice delavcev v zvezi z izobraževanjem v 172. in 173. členu. Praviloma trajanje in potek izobraževanja ter pravice pogodbenih strank med izobraževanjem in po njem določita delavec in delodajalec s posebno pogodbo o izobraževanju oz. s kolektivno pogodbo. V vsakem primeru pa ima delavec v skladu s prvim odstavkom 173. člena ZDR pravico do odsotnosti z dela zaradi priprave oz. opravljanja izpitov. Če s kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi ali posebno pogodbo o izobraževanju pravica do odsotnosti z dela ni podrobneje določena, ima delavec pravico do odsotnosti z dela ob dnevih, ko prvič opravlja izpite. Če se delavec izobražuje, izpopolnjuje ali usposablja v interesu delodajalca, ima pravico do plačane odsotnosti z dela ob dnevih, ko prvič opravlja izpite.
 

Podrobneje urejata odsotnost z dela zaradi izobraževanja pri delodajalcu, ki se ukvarja z dejavnostjo s področja kulture, Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 18/1991 s sprem., v nadaljevanju: KPND) in Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 45/1994 s sprem.).   

KPND tako določa v 32. členu, da se imajo delavci pravico izobraževati v svojem interesu ali v interesu delodajalca - zavoda, zavod pa ima pravico delavce napotiti na izobraževanje. Delavec, ki je razporejen na delovno mesto, za katero se zahteva najmanj srednja strokovna izobrazba, ima na leto pravico do najmanj 5 dni strokovnega izobraževanja v zvezi z delom, ki ga opravlja. Stroške strokovnega izobraževanja, vključno z nadomestilom plače, plača zavod. Če je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot če bi delal.

Če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa (izobraževanje ob delu), pa pripadajo delavcu:
-   trije delovni dnevi za vsak izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti,
-   pet delovnih dni za vsak izpit na višji ali visoki stopnji izobraževanja,
-   deset delovnih dni za zaključni izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti,
-    petnajst delovnih dni za diplomo na višji ali visoki šoli,
-    deset delovnih dni za vsak izpit na podiplomskem študiju,
-    petindvajset delovnih dni za magistrski izpit,
-    petintrideset delovnih dni za doktorat.
                                              
Delavcu, ki se izobražuje v interesu zavoda, in delavcu, ki je na izobraževanje napoten, pripadajo poleg plačanih delovnih dni iz prejšnjega odstavka še povračila stroškov, povezanih z izobraževanjem:
- prevoz,
- kotizacija,
- šolnina,
- stroški bivanja.
Delavec pa nima pravice do povračila stroškov iz prejšnjega stavka, če zavod sam krije stroške, povezane z izobraževanjem.

KPND v istem, 32. členu, še določa, da delavcu, ki se izobražuje v lastnem interesu, zavod omogoča izobraževanje v skladu s svojimi možnostmi, medsebojne odnose pa delavec in zavod uredita s pogodbo.

Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji pa vsebuje glede izobraževanja še naslednje (natančnejše) določbe:

§         delavci imajo pravico in dolžnost, da se izobražujejo pri ustreznih izobraževalnih zavodih; izobraževanje za potrebe zavoda je delovna obveznost, zaradi česar se tako izobraževanje, če poteka med delovnim časom, šteje v delovni čas delavca (42. člen);

§         delavec, ki se izobražuje, ima pravice do pogojev za uspešno opravljanje učnih obveznosti (43. člen kolektivne pogodbe); delavci se strokovno izpopolnjujejo:
-          s praktičnim delom na drugih delovnih mestih v zavodu, kjer lahko pridobijo nova znanja oziroma lahko svoje strokovno znanje razširijo,
-          s praktičnim delom v ustreznih strokovno višje organiziranih zavodih, kjer lahko pridobijo novo znanje oziroma razširijo svoje strokovno znanje,
-          na tečajih,
-          na seminarjih,
-          na strokovnih srečanjih in umetniških tekmovanjih državnega ali mednarodnega značaja;

§         pravico do strokovnega izpopolnjevanja imajo delavci v skladu s 44. členom kolektivne pogodbe:
- z visoko strokovno izobrazbo najmanj 10 dni na leto oziroma najmanj 30 dni na vsaka tri leta,
- z višjo strokovno izobrazbo najmanj 7 dni na leto oziroma 20 dni na vsaka tri leta,
- s srednjo strokovno izobrazbo najmanj 5 dni na leto oziroma 14 dni na vsaka tri leta;

§         program strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja za potrebe zavoda določi direktor na predlog strokovnega sveta; direktor tudi sprejema sklepe o posameznikovem izpopolnjevanju in izobraževanju; strokovni svet je dolžan najmanj enkrat na leto obravnavati poročilo o strokovnem izpopolnjevanju delavcev in ga s svojim mnenjem posredovati organu upravljanja (poročilo pripravi direktor oziroma strokovni vodja);

§         obseg delovnega časa, namenjenega izobraževanju, je odvisen od vrste izobraževanja (glej 46. člen te kolektivne pogodbe); če delavca pošlje na izobraževanje zavod, ima pravico do:
- treh delovnih dni za vsak izpit na izobraževanju do V. stopnje zahtevnosti,
- pet delovnih dni za vsak izpit na višji stopnji,
- sedem delovnih dni za vsak izpit na visoki stopnji,
- deset delovnih dni za zaključni izpit do V. stopnje zahtevnosti,
- petnajst delovnih dni za diplomo na višji stopnji,
- dvajset delovnih dni za diplomo na visoki stopnji,
- deset delovnih dni za vsak izpit na podiplomskem študiju,
- petindvajset delovnih dni za magistrski izpit in specialistični izpit,
- petintrideset delovnih dni za doktorat znanosti.

§         drugače pa je, če se delavec izobražuje v lastnem interesu (48. člen kolektivne pogodbe): delavcu, ki se v lastnem interesu izobražuje za pridobitev višje stopnje strokovne izobrazbe v okviru poklica, ki ga opravlja, zavod omogoči izobraževanje v skladu s svojimi možnostmi; medsebojne odnose uredita delavec in zavod s pogodbo o izobraževanju, ki mora vsebovati:
- podatke o programu izobraževanja,
- podatke o poteku izobraževanja (vpis, čas trajanja, rok za dokončanje itd.),
- pravice in obveznosti v zvezi s študijskim dopustom,
- določbo o tem, koliko časa mora delavec ostati v zavodu po končanem izobraževanju,
- pravice in obveznosti pogodbenih strank, povezanih s stroški izobraževanja,
- obveznosti delavca v primeru, da prekine izobraževanje ali ga ne opravi uspešno, oziroma, če zapusti zavod pred dogovorjenim časom,
- druge pravice in obveznosti pogodbenih strank, skladno z določili o izobraževanju v kolektivnih pogodbah dejavnosti in zavoda.