Ali lahko javni uslužbenec, zaposlen s polnim delovnim časom, opravlja dopolnilno delo kot direktor javnega zavoda s področja kulture? Kakšni so pogoji za to in kakšne so omejitve?

November 2006

Dopolnilno delo ureja Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 s sprem., v nadaljevanju: ZDR) v 146. členu – gre za možnost, da delavec, ki dela polni delovni čas, izjemoma sklene še pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom (največ za osem ur na teden!) z drugim delodajalcem. Pogoji za to pa so naslednji:

-          delodajalec oz. delodajalci, pri katerih je delavec zaposlen s polnim delovnim časom, morajo podati za dopolnilno delo tega delavca pri drugem delodajalcu soglasje,

-          dopolnilno delo je dopustno le v primerih, ko gre za opravljanje deficitarnih poklicev po podatkih zavoda za zaposlovanje ali za opravljanje vzgojno-izobraževalnih, kulturno-umetniških in raziskovalnih del,

-          z opravljanjem dopolnilnega dela delavec ne sme kršiti konkurenčne prepovedi – ZDR namreč določa v 37. členu, da med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec, in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco.

Obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi za dopolnilno delo je tudi določitev načina uresničevanja pravic in obveznosti iz tega delovnega razmerja glede na pravice in obveznosti delavca pri delodajalcih, pri katerih je zaposlen s polnim delovnim časom. Ta pogodba preneha veljati v skladu z ZDR:

·        po poteku dogovorjenega časa ali

·        če so umaknjena soglasja delodajalcev, kjer je delavec v delovnem razmerju s polnim delovnim časom.

V konkretnem primeru je treba upoštevati tudi določbe Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/2002, v nadaljevanju: ZUJIK). Ta določa v 50. členu, da direktor sklene delovno razmerje za določen čas, za čas trajanja mandata, pri tem pa pravice in dolžnosti delodajalca v razmerju do direktorja javnega zavoda izvaja svet, ki sklepa tudi pogodbo o zaposlitvi z direktorjem.

V skladu s 33. členom ZUJIK direktor zastopa javni zavod, ga predstavlja in vodi, pri vodenju poslov pa mora ravnati z javnimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika. ZUJIK v 35. členu podrobneje določa tudi naloge direktorja.  Sicer pa direktorja imenuje glede na 36. člen ZUJIK na podlagi javnega razpisa ustanovitelj javnega zavoda po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta za dobo petih let z možnostjo ponovnih imenovanj. Poleg javnega razpisa lahko ustanovitelj javnega zavoda (npr. občina oz. lokalna skupnost) povabi posamezne kandidate tudi neposredno. Če je ustanovitelj javnega zavoda lokalna skupnost, opravi javni razpis in imenuje direktorja pristojni organ lokalne skupnosti, razen če zakon, ki ureja posamezno področje kulture, ne določa drugače. Podrobneje se določijo postopek imenovanja oz. razrešitve direktorja, pogoji, ki jih mora izpolnjevati, ter njegove naloge, pooblastila in odgovornosti z aktom o ustanovitvi javnega zavoda.
 

Vsekakor pa je treba v konkretnem primeru dodati tudi nekaj podrobnejših določb v zvezi s konkurenčno prepovedjo, ki jo je treba upoštevati tako v razmerju obstoječe zaposlitve do opravljanja dopolnilnega dela direktorja javnega zavoda kot tudi obratno – v razmerju opravljanja dela direktorja zavoda do obstoječe zaposlitve. 

Če se osredotočimo na prvo možnost – torej razmerje med obstoječo zaposlitvijo (v državni upravi) in opravljanjem dela direktorja javnega zavoda s področja kulture:

Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/2006 – Uradno prečiščeno besedilo št. 2, v nadaljevanju: ZJU), ki se uporablja (tudi) za zaposlene v državnih organih, določa sicer v 100. členu, da uradnik ne sme opravljati dejavnosti, če:

1. je dejavnost v nasprotju s konkurenčno prepovedjo ali konkurenčno klavzulo po zakonu, ki ureja delovna razmerja;

2. bi opravljanje dejavnosti lahko vplivalo na nepristransko opravljanje dela;

3. bi pri opravljanju dejavnosti lahko zlorabil informacije, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi in ki niso javno dostopne;

4. je opravljanje dejavnosti v škodo ugledu organa.

Preden bi torej javni uslužbenec začel opravljati dejavnost, za katero meni, da bi bila ali bi utegnila biti v nasprotju z zgoraj naštetim, bi moral to sporočiti predstojniku. Kršitev te dolžnosti predstavlja lažjo disciplinsko kršitev. Opravljanje takšne dejavnosti prepove uradniku predstojnik s sklepom.

Vendar pa ZJU v istem členu še določa, da dolžnost sporočanja in omejitve iz tega člena ne veljajo za dejavnosti znanstvenega in pedagoškega dela, dela v kulturnih, umetniških, športnih, humanitarnih in drugih podobnih društvih in organizacijah, dela na publicističnem področju in za članstvo oz. delovanje v političnih strankah.

Še strožja je prepoved opravljanja dejavnosti v primeru konflikta interesov za uradnike na položajih generalnega direktorja, generalnega sekretarja, predstojnika organa v sestavi, predstojnika vladne službe, načelnika upravne enote in direktorja občinske uprave oz. tajnika občine – naštete osebe ne smejo opravljati pridobitnih dejavnosti, razen znanstvenega, raziskovalnega, pedagoškega, umetniškega in publicističnega dela oz. kulturne dejavnosti.   

Uradnik, ki oceni, da je nastal položaj, v katerem bi njegov osebni interes lahko vplival na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih nalog oz. v katerem okoliščine vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti in objektivnosti, mora o tem takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, obvestiti predstojnika in ravnati v skladu z njegovimi navodili. Predstojnik pa mora v tem primeru zagotoviti, da se naloge opravijo zakonito, nepristransko in objektivno oz. preveriti, ali so bile tako opravljene.

V razmerju med opravljanjem dela direktorja javnega zavoda s področja kulture do obstoječega dela pa je treba upoštevati določbe ZUJIK. Ta določa v 53. členu, da delavci javnega zavoda, ki so v delovnem razmerju za poln delovni čas, ne smejo brez soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, zaradi katere je javni zavod ustanovljen. ZUJIK torej kot pogoj za uveljavitev konkurenčne prepovedi določa, da mora biti delavec javnega zavoda:

- v delovnem razmerju in

- da mora biti zaposlen za poln delovni čas.

V primeru, ko gre (le) za dopolnilno delo v javnem zavodu s področja kulture (ki je delo s krajšim delovnim časom), torej delavca glede na določbe ZUJIK konkurenčna prepoved iz tega zakona ne zavezuje.   

Po našem mnenju bi torej v primeru sklepanja pogodbe o zaposlitvi za dopolnilno delo za opravljanje dela direktorja javnega zavoda s področja kulture bilo treba upoštevati vse zgoraj navedene določbe, predvsem pa v praksi poskrbeti, da ne bi prihajalo do konfliktov med obstoječo zaposlitvijo in delom direktorja zavoda.