Delodajalec je z delavcem sklenil pogodbo o zaposlitvi 30. 4. 2005. Delavec je bil do tega datuma zaposlen pri drugem delodajalcu, ki mu je ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dal potrdilo o tem, da pri njem ni izrabil letnega dopusta, prav tako mu za leto 2005 ni izplačal regresa za letni dopust. Kateri delodajalec je delavcu dolžan izplačati regres za leto 2005 in v kakšni višini?

Maj, 2005

Iz določb 131. člena Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, v nadaljevanju: ZDR) je razvidno, da je pravica do regresa vezana na pravico do letnega dopusta, s tem da dejanska izraba letnega dopusta ne vpliva na pravico do regresa. Pravico do celotnega dopusta pridobi delavec, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Če pa delavec ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta, temveč v skladu s 162. členom ZDR le pravico do njegovega sorazmernega dela, mu skladno s tem pripada tudi sorazmerni del regresa.

ZDR v 162. členu vsebuje določbe v zvezi s pravico do sorazmernega letnega dopusta. V primerih, naštetih v 162. členu, pripada delavcu za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu 1/12 letnega dopusta:

- če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta,

- če mu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po preteku katerega bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta,

- če mu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. julijem.

Pri samem izračunu sorazmernega dela letnega dopusta pa se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta.

Glede na to, da gre v konkretnem primeru za spremembo zaposlitve, je treba omeniti tudi določbo 164. člena ZDR, da delavec izrabi letni dopust pri delodajalcu, pri katerem je pridobil pravico do izrabe, razen če se z delodajalcem ne dogovorita drugače.

Navedeno pomeni, da v kolikor delavcu preneha pogodba o zaposlitvi pred 1. julijem v koledarskem letu, potem mu pri prvem delodajalcu pripada sorazmerni del dopusta (torej v konkretnem primeru skoraj 1/3 letnega dopusta za leto 2005), enako pa tudi sorazmerni del regresa za letni dopust. Pri drugem delodajalcu delavcu ni treba čakati šest mesecev, da bi mu pripadla pravica do letnega dopusta, če gre za delavca, ki ima pred spremembo zaposlitve več kot šest mesecev nepretrganega dela pri kateremkoli delodajalcu in se je pri novem delodajalcu zaposlil brez prekinitve. Delavcu torej s prvim dnem delovnega razmerja pri naslednjem delodajalcu pripada del letnega dopusta, sorazmeren času v koledarskem letu, ki ga bo prebil v delovnem razmerju z drugim delodajalcem – v konkretnem primeru torej skoraj 2/3 pripadajočega letnega dopusta s prav tolikšnim deležem regresa za letni dopust ob predpostavki, da bo delavec delal pri drugem delodajalcu do konca leta 2005. To pomeni, da bi delavcu pri vsakem delodajalcu, če bi zamenjal zaposlitev več kot enkrat v koledarskem letu, v skladu s tretjo alineo 1. odstavka 162. člena pripadal zgolj sorazmerni del letnega dopusta in regresa.

Naj dodamo, da v letu 2005 znaša znesek (celotnega) regresa za letni dopust, dogovorjen med socialnimi partnerji, 142.264 SIT (bruto) za delavce, zaposlene v gospodarstvu, in 144.700 SIT (bruto) za delavce, zaposlene v negospodarstvu.