Delavec je pri delodajalcu delal leto dni, ko pa mu je pogodba o zaposlitvi (na podlagi sporazuma z delodajalcem) prenehala, je ugotovil, da mu delodajalec v vsem tem času ni plačeval prispevkov za pokojninsko zavarovanje. Zanima ga, kaj lahko ukrene zoper delodajalca, da bi dosegel izplačilo prispevkov za nazaj.

Avgust 2006

V skladu z 9. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 s sprem.) se začnejo z dnem nastopa dela pri delodajalcu uresničevati pravice in obveznosti na podlagi opravljanja dela v delovnem razmerju in vključitev v socialno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja. Tako je delodajalec dolžan delavca prijaviti v obvezno pokojninsko, invalidsko, zdravstveno in zavarovanje za primer brezposelnosti v skladu s posebnimi predpisi in mu izročiti fotokopijo prijav v zavarovanja v 15 dneh od nastopa dela. Seveda pa mora delodajalec delavcu tudi plačevati prispevke za navedena zavarovanja – ves čas trajanja delovnega razmerja.

V dokaz o plačilu davkov in prispevkov mora delodajalec delavcu ob vsakem izplačilu plače ter do 31. januarja novega koledarskega leta izdati pisni obračun plače in nadomestila plače za plačilno obdobje oz. za preteklo koledarsko leto, iz katerega sta razvidna tudi obračun in plačilo davkov in prispevkov. Če delodajalec delavcu ni izdal pisnega obračuna plače, s katerega bi bila razvidna tudi obračun in plačilo davkov ter prispevkov, predstavlja takšno ravnanje prekršek, opredeljen v 231. členu Zakona o delovnih razmerjih (za kar je zagrožena globa v višini 300.000 tolarjev za delodajalca – pravno osebo). 

Obračunavanje in plačevanje ter stopnje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo in za zaposlovanje pa sicer določa Zakon o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/1996 s sprem.). Iz navedenega zakona med drugim izhaja, da opravlja nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov po tem zakonu davčni organ v skladu s posebnimi predpisi. Zakon o prispevkih za socialno varnost določa med drugim tudi kršitve tega zakona, ki so opredeljene kot prekršek - med njimi je tudi ta, da se sankcionira fizično osebo, pravno osebo in njeno odgovorno osebo, če ne obračuna ali ne plača v roku prispevkov za socialno varnost od osnove in na način, kot je določeno v zakonu, in če nepravilno obračuna in plača prispevke za socialno varnost. Poleg tega je Davčna uprava RS praviloma pristojna tudi za izterjave dolgov, ki jih imajo pravni subjekti do državnih organov in nosilcev javnih pooblastil.

Pristojnost davčnega organa v zvezi z obračunavanjem in plačevanjem prispevkov za socialno varnost pa je določena tudi v drugih predpisih - npr. v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 104/2005 - Uradno prečiščeno besedilo št. 3), Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/2006 – Uradno prečiščeno besedilo št. 3) in v Zakonu o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list RS, št. 81/2000).

V zvezi z opustitvijo plačevanja prispevkov za socialno varnost s strani bivšega delodajalca bi zato delavcu v konkretnem primeru svetovali, da se z vlogo zoper njega obrne na Davčno upravo RS.

Pri tem pa ni odveč opozoriti na določbo 191. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki določa, da se v zavarovalno dobo štejejo obdobja zavarovanja, če so bili za ta obdobja plačani predpisani prispevki. Ne glede na to pa se na podlagi 192. člena tega zakona v pokojninsko dobo štejejo tudi obdobja, v katerih je (glede na podatke nosilca obveznega zavarovanja) delodajalec obračunal prispevke za obvezno zavarovanje od zavarovančeve plače, vendar jih ni vplačal v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne glede na uspeh ukrepov za izterjavo plačila prispevkov.

Nadalje Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v istem členu še določa, da če je obstoj zavarovanja ali obstoj podatkov, ki se nanašajo na zavarovalno obdobje, mogoče ugotoviti na podlagi evidenc nosilca obveznega zavarovanja, se ne glede na možnost ugotovitve plačila prispevkov za obvezno zavarovanje ali če tega ni moč dokazati zaradi stečaja ali druge oblike prenehanja delodajalca, pri katerem je bil zavarovanec v delovnem razmerju, šteje, da so bili prispevki za obvezno zavarovanje plačani. 

Nenazadnje pa je treba dodati, da lahko delodajalec, ki opusti plačilo prispevkov za socialno varnost in s tem prikrajša delavca za katero od pravic iz socialnega zavarovanja, odgovarja tudi za kaznivo dejanje po 209. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 95/2004 – Uradno prečiščeno besedilo) - kršitev pravic iz socialnega zavarovanja – če so izpolnjeni pogoji za obstoj tega kaznivega dejanja. Omenjeni člen Kazenskega zakonika namreč določa naslednje: Kdor vedoma ne ravna po predpisih s področja socialnega zavarovanja in s tem koga prikrajša za pravico, ki mu gre ali mu jo omeji, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.