1. Koliko znaša višina odpravnine, ki jo delodajalec izplača delavcu ob upokojitvi? Ali mora delodajalec izplačati odpravnino v višini, ki jo predvideva zakon, ali v višini, ki jo predvideva kolektivna pogodba, če ta določa višji znesek odpravnine?

2. V katerih primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi je delodajalec dolžan delavcu izplačati odpravnino? Koliko znaša?

Koliko znaša višina odpravnine, ki jo delodajalec izplača delavcu ob upokojitvi? Ali mora delodajalec izplačati odpravnino v višini, ki jo predvideva zakon, ali v višini, ki jo predvideva kolektivna pogodba, če ta določa višji znesek odpravnine?

Oktober 2006

V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 s sprem., v nadaljevanju: ZDR) pripada delavcu v primeru upokojitve ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oz. v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.

Delavec pa v skladu s 132. členom ZDR ni upravičen do zgoraj navedene odpravnine, če:

-          ima pravico do odpravnine po 109. členu ZDR (odpravnina pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti) in

-          v primeru, če je delodajalec zanj financiral dokup pokojninske dobe.

Vendar pa je delavec upravičen do izplačila razlike, če je znesek odpravnine po 109. členu ZDR oz. znesek za dokup pokojninske dobe nižji od zneska odpravnine, navedenega v prejšnjem odstavku.

Poleg tega pa sta delodajalec in delavec pri sklepanju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi in v času trajanja delovnega razmerja dolžna upoštevati določbe ZDR in drugih zakonov, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca. S pogodbo o zaposlitvi oz. s kolektivno pogodbo se praviloma lahko določijo le pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa ZDR (razen v primerih iz 52., 53., 91., 120., 143., 158. in 175. člena ZDR, ko se s kolektivno pogodbo lahko določi tudi drugače). V primeru odpravnine ob upokojitvi je dopustno v kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi urediti to pravico le ugodneje, kot je določena v ZDR.

Če je torej v kolektivni pogodbi določena pravica ugodneje urejena kot v ZDR, mora delodajalec, ki ga ta kolektivna pogodba zavezuje, to določbo upoštevati in delavcu zagotoviti določeno pravico na način, urejen v kolektivni pogodbi. Gre za iztožljivo pravico iz delovnega razmerja (denarno terjatev). V primeru, da mu je delodajalec ne zagotavlja (oz. ne zagotavlja v celoti), lahko delavec to denarno terjatev uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem s tožbo, v skladu s četrtim odstavkom 204. člena ZDR.

K temu dodajamo, da mora delodajalec že v sami pogodbi o zaposlitvi opredeliti, katere kolektivne pogodbe in splošni akti ga zavezujejo – to izhaja iz predzadnje alinee prvega odstavka 29. člena ZDR, ki določa bistvene sestavine pogodbe o zaposlitvi. Če se kolektivna pogodba v času trajanja delovnega razmerja delavca spremeni, mora delodajalec o tem obvestiti delavca, če pa preneha veljati oz. se uporabljati (enako tudi, če začne veljati nova), pa je po našem mnenju potrebno to navesti tudi v pogodbi o zaposlitvi – s spremembo pogodbe o zaposlitvi v skladu z določbami 47., 49. in 50. člena ZDR.

V katerih primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi je delodajalec dolžan delavcu izplačati odpravnino? Koliko znaša?

November 2006

Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 s sprem., v nadaljevanju: ZDR) ureja pravzaprav dve vrsti odpravnine:

-         odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi - ta pripada delavcu, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti (109. člen ZDR) in

-         odpravnina ob upokojitvi (132. člen ZDR).

Pravico do odpravnine ob odpovedi torej ureja ZDR v 109. členu. V skladu s to določbo mora delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, izplačati delavcu odpravnino. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

V skladu z istim členom ZDR tako pripada delavcu odpravnina v višini:

- 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do pet let,

- ¼ osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu od 5 do 15 let,

- 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu nad 15 let.

Višina odpravnine pa ne sme presegati 10-kratnika osnove, če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.

Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih.

V postopku prisilne poravnave se delavec in delodajalec lahko pisno sporazumeta o načinu izplačila, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine, če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu.

Če delodajalec delavcu, ki mu odpove pogodbo o zaposlitvi, v zgoraj navedenih primerih ne izplača odpravnine, odgovarja za prekršek v skladu z določbo 231. člena ZDR.