Delavka, ki je zaposlena pri delodajalcu v dejavnosti trgovine, je pri omenjenem delodajalcu že pred dvema letoma dosegla 10 let delovne  dobe. Zanima jo, kdaj mora delodajalec, ki se ukvarja z dejavnostjo trgovine, delavcu izplačati jubilejno nagrado? Kam se lahko delavka obrne, če ji jubilejna nagrada ni bila izplačana?

Avgust 2006

Jubilejna nagrada je pravica delavcev, ki je Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 s sprem.) ne ureja, pač pa jo določajo posamezne kolektivne pogodbe. Glede na to omenjeni zakon tudi ne določa pristojnosti inšpektorja za delo, da bi lahko v primeru, ko jubilejna nagrada delavcu ni bila izplačana (oz. mu ni bila izplačana v ustrezni višini), zoper delodajalca ukrepal v postopku o prekršku ali z izdajo odločbe po drugem odstavku 227. člena Zakona o delovnih razmerjih, s katero bi delodajalcu naložil izvajanje zakona.  

Ker gre v konkretnem primeru za zaposlitev pri delodajalcu, ki se ukvarja z dejavnostjo trgovine, ga zavezuje Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (Uradni list RS, št. 10/1998 s sprem. – omenjena kolektivna pogodba velja od 1. 1. 1998 in le še do 31. 12. 2006). V skladu z omenjeno kolektivno pogodbo, ki pravico do jubilejne nagrade ureja v 52. členu, pripada delavcu jubilejna nagrada v višini ene izhodiščne plače I. tarifnega razreda te kolektivne pogodbe za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu. Nadalje je še določeno, da je zadnji delodajalec tisti, ki je izplačevalec jubilejne nagrade. Iz navedenega bi lahko sklepali, da pripada jubilejna nagrada delavcu le v primeru, če je določen jubilej (npr. 10 let dela) dosegel pri zadnjem delodajalcu, ki je tudi izplačevalec jubilejne nagrade. V nadaljevanju kolektivna pogodba še določa, da jubilejna nagrada pri zadnjem delodajalcu nadomesti jubilejno nagrado za skupno delovno dobo tako, da delavec prejme jubilejno nagrado za določen delovni jubilej samo enkrat v času trajanja svoje delovne dobe.

Iz (zavezujoče) razlage določb o jubilejni nagradi v Kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije pa izhaja naslednje: delavcu pripada jubilejna nagrada za 10, 20 in 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu. Za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu je šteti neprekinjeno dobo pri zadnjem delodajalcu, njegovih pravnih prednikih in pri delodajalcih, kapitalsko povezanih z večinskim deležem, ne oziraje na to, če je prišlo do prekinitve zaradi delavčeve začasne brezposelnosti, ali je delavec imel status dijaka ali študenta, ali je bil v delovnem razmerju pri drugih delodajalcih, ali je do prekinitve prišlo iz drugih razlogov. 

Če delavka meni, da ji delodajalec ni izplačal jubilejne nagrade v skladu z določbami zavezujoče kolektivne pogodbe (pravočasno in v ustrezni višini), lahko svojo denarno terjatev do njega (seveda skupaj s pripadajočimi obrestmi) uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem - ne da bi torej predhodno na kršitev obveznosti morala delodajalca posebej opozoriti. Terjatve iz delovnega razmerja glede na določbo 206. člena Zakona o delovnih razmerjih zastarajo v roku petih let.