Kaj lahko stori delavka, ki ji je delodajalec vsilil podpis sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi? Ali ima v tem primeru pravico do odpovednega roka in odpravnine?

Avgust 2005

Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, v nadaljevanju: ZDR) določa sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi v 79. členu – in sicer lahko pogodbo o zaposlitvi stranki razveljavita kadarkoli s pisnim sporazumom, ki mora vsebovati določbo o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi sporazumne razveljavitve pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Sporazum, ki ni sklenjen v pisni obliki, je neveljaven. Prav tako pa ni veljaven sporazum, pri katerem je prišlo do napak volje (npr. grožnja, prevara, zmota). Stranka pogodbe oz. sporazuma pa mora razveljavitev takšne pogodbe (sporazuma) zahtevati v posebnem postopku pred sodiščem. Naj dodamo, da za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi že ZDR v 81. členu predvideva, da je redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, podana zaradi grožnje ali prevare s strani delodajalca ali v zmoti delavca, neveljavna.

V skladu z 11. členom ZDR se glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo splošna pravila civilnega prava, če ni s tem ali drugim zakonom drugače določeno. Splošna pravila civilnega prava določa Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/2001). Napake volje obravnava OZ v členih od 45. do 50. Tako npr. glede grožnje določa v 45. členu naslednje: Če je pogodbena stranka ali kdo tretji z nedopustno grožnjo povzročil pri drugi stranki utemeljen strah, tako da je ta zaradi tega sklenila pogodbo, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe. Strah se šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega.

Tudi stranka, ki je v zmoti, lahko zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote, razen če pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. Zmota je glede na določbo 46. člena OZ bistvena, če se nanaša na bistvene lastnosti predmeta, na osebo, s katero se sklepa pogodba, kadar se sklepa glede na to osebo, ali na okoliščine, ki se po običajih v prometu ali po namenu strank štejejo za določilne, ker sicer stranka, ki je v zmoti, pogodbe s tako vsebino ne bi sklenila.

Po drugi strani gre za prevaro (49. člen OZ), kadar ena stranka povzroči zmoto pri drugi stranki ali jo drži v zmoti z namenom, da bi jo tako napeljala k sklenitvi pogodbe. V takem primeru lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe tudi takrat, kadar zmota ni bistvena.

V teh zgoraj omenjenih primerih lahko torej stranka, ki je sklenila določeno pogodbo oz. sporazum na podlagi grožnje, prevare ali zmote, zahteva razveljavitev take pogodbe pred pristojnim sodiščem. Ob tem pa je treba upoštevati še specialno zakonodajo - ZDR. Glede na tretji odstavek 204. člena ZDR lahko delavec zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi (torej tudi v primeru, ko naj bi pogodba o zaposlitvi prenehala zaradi sporazumne razveljavitve) v roku 30 dni od dneva vročitve oz. od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem. Poleg tega opozarjamo na 5. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004), ki določa, da je delovno sodišče tisto, ki je pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju, trajanju in prenehanju delovnega razmerja.

Če je delavki zaradi ravnanja delodajalca v zvezi s kršenjem pravic iz delovnega razmerja nastala kakšna škoda, lahko v skladu s 184. členom ZDR od njega tudi zahteva, da ji jo povrne (pred pristojnim sodiščem). Delodajalec mora povzročeno škodo delavcu povrniti po splošnih pravilih civilnega prava (ki so določena v prej omenjenem OZ).

Nazadnje je še treba poudariti, da sta odpovedni rok in odpravnina ob odpovedi vezana na primere prenehanja pogodbe o zaposlitvi z redno odpovedjo. V konkretnem primeru pa naj bi pogodba o zaposlitvi prenehala na podlagi sporazumne razveljavitve, kar pomeni, da glede na določbe ZDR delavka nima pravice do odpovednega roka ali odpravnine, možno pa bi bilo že v samem sporazumu o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi določiti kasnejši datum prenehanja pogodbe o zaposlitvi.