Prekrškom v letnem poročilu za leto 2005 namenjamo posebno poglavje, saj predstavljajo bistveno novost na področju pristojnosti Inšpektorata RS za delo. V skladu z novim Zakonom o prekrških je namreč Inšpektorat RS za delo postal prekrškovni organ, kar pomeni, da ne le odkriva prekrške, temveč o njih tudi odloča. V nadaljevanju na kratko pojasnjujemo bistvene značilnosti postopka o prekrških ter predstavljamo prve rezultate Inšpektorata RS za delo kot prekrškovnega organa.

1. Prekrškovni postopek

Bistveno novost, ki vpliva na področje pristojnosti Inšpektorata RS za delo, je prinesel novi Zakon o prekrških, ki se je pričel uporabljati 1. 1. 2005. Omenjeni zakon je določil, da o prekrških odločajo sodišča in prekrškovni organi.

Prekrškovni organi so v skladu z novim Zakonom o prekrških upravni in drugi državni organi in nosilci javnih pooblastil, ki izvajajo nadzorstvo nad izvrševanjem zakonov in uredb, s katerimi so določeni prekrški, in organi samoupravnih lokalnih skupnosti, ki so s posebnimi predpisi pooblaščeni za odločanje o prekrških. Postopek pred prekrškovnim organom vodi in v njem odloča z zakonom ali podzakonskim aktom pooblaščena uradna oseba tega organa, se pravi - tudi inšpektor.

Inšpektorat RS za delo je torej, poleg svoje temeljne naloge, to je izvajanje inšpekcijskega nadzora na svojem delovnem področju, prevzel tudi vlogo prekrškovnega organa. Povedano pomeni, da inšpektorji za delo, ki opravljajo redne naloge inšpekcijskega nadzora v primeru ugotovljenih prekrškov, hkrati vodijo tudi postopek o prekršku. Inšpektorji tako ne samo odkrivajo prekrške, temveč o njih tudi odločajo.

Gre za povsem novo in drugačno vlogo, na katero smo se temeljito pripravili. Vsi pooblaščeni delavci inšpektorata so se v letu 2004 udeležili usposabljanja ter uspešno opravili preizkuse. Z namenom čimbolj učinkovitega dela ter formalnega poenotenja pooblaščenih uradnih oseb Inšpektorata RS za delo na področju prekrškov smo marca 2005, v sodelovanju s sodnico, izvedli tudi interno izobraževanje, na katerem so bili pooblaščenim uradnim osebam inšpektorata za vodenje postopka o prekršku predstavljeni osnutki odločb o prekršku ter drugih dopisov po Zakonu o prekrških.

Prekrškovni organ v skladu z Zakonom o prekrških odloča o prekršku v t.i. hitrem postopku, ki se začne bodisi po uradni dolžnosti bodisi na predlog z zakonom določenih predlagateljev.

Hitri postopek pa ni dovoljen:

o če je z dejanjem nastala telesna poškodba,

o če je za prekršek poleg globe predpisana stranska sankcija oz. če prekrškovni organ ali predlagatelj postopka glede na naravo kršitve oceni, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije po tem zakonu,

o če je potrebno odločiti o premoženjsko-pravnem zahtevku,

o proti mladoletnim storilcem prekrškov,

o za prekrške s področja obrambnih dolžnosti,

o v drugih primerih, ko je z zakonom tako določeno.

Če pooblaščena uradna oseba, to je inšpektor, ugotovi, da hitri postopek ni dovoljen, mora pri pristojnemu sodišču vložiti obdolžilni predlog in se nato zadeva rešuje v rednem sodnem postopku.

Hitri postopek za prekrške se lahko konča z različnimi odločitvami, in sicer:

- z izdajo odločbe o prekršku (Za odločbo o prekršku se šteje tudi plačilni nalog, ki se izda v primeru, če pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa prekršek osebno zazna ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav),

- brez odločbe o prekršku (Prekrškovni organ odloči, da ne bo izdal odločbe o prekršku oziroma vložil obdolžilnega predloga, če dejanje ni prekršek, zaradi zastaranja pregona, zaradi drugih razlogov, ki izključujejo pregon, če gre za prekršek neznatnega pomena, posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine pa kažejo, da postopek ne bi bil smotrn.).

Za storjeni prekršek se ob pogojih iz tega zakona izreče predpisana sankcija ali opozorilo. Pooblaščena uradna oseba izreče ustno opozorilo, če gre za prekršek neznatnega pomena in če pooblaščena uradna oseba oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep. Globa se predpiše in izreče kot glavna sankcija. V hitrem postopku prekrškovni organ lahko storilcu izreče globo v znesku, v katerem je predpisana. Če je predpisana v razponu, pa se izreče najnižja predpisana mera globe, če z zakonom ni drugače določeno.

Kot zanimivost omenjamo, da zoper storilca, ki ne plača globe v predpisanem roku, sodišče bodisi po uradni dolžnosti bodisi na predlog prekrškovnega organa določi uklonilni zapor. Z izvršitvijo uklonilnega zapora ne preneha obveznost plačila globe. Storilec pa lahko do začetka izvrševanja uklonilnega zapora sodišču predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali v korist samoupravne skupnosti. Če se predlog odobri, se izvršitev uklonilnega zapora zadrži, ko pa je naloga opravljena, se šteje, da je s tem globa plačana, zato se uklonilni zapor ne izvrši in globa ne izterja. Ob tem še dodajamo, da se uklonilni zapor ne more določiti, če je bil za prekršek izdan plačilni nalog.

Z odločbo o prekršku se lahko pod pogoji, določenimi v Zakonu o prekrških, izreče tudi opomin. Zoper odločbo o prekršku ter plačilni nalog je dopustno vložiti zahtevo za sodno varstvo.

Menimo, da ni odveč dodati, da je novi Zakon o prekrških podaljšal zastaralne roke. Tako postopek o prekršku ni dopusten, če pretečeta dve leti od dneva, ko je bil prekršek storjen. Zastaranje pa ne teče v času, ko se po zakonu postopek o prekršku ne sme začeti ali nadaljevati.

2. Rezultati dela Inšpektorata RS za delo kot prekrškovnega organa

V letu 2005 je Inšpektorat RS za delo v hitrem prekrškovnem postopku izdal skupno 806 odločb o prekršku ter 1.990 plačilnih nalogov.

Na izdane odločbe o prekršku in plačilne naloge je bilo vloženih skupno 297 zahtev za sodno varstvo, od tega:

- 174 zoper izdane plačilne naloge,

- 123 zoper izdane odločbe o prekršku.

S strani Inšpektorata RS za delo je bilo na sodišče odstopljenih skupno 200 zahtev za sodno varstvo, od tega 104 zahteve za sodno varstvo zoper odločbo ter 96 zahtev za sodno varstvo zoper plačilni nalog.

Na podlagi 187 odstopljenih zahtev za sodno varstvo smo od sodišča prejeli sodbe le v skupno 10 primerih – 5 se jih je nanašalo na odločanje o vloženih zahtevah za sodno varstvo zoper plačilni nalog, v ostalih 5 sodbah pa je bilo odločeno o vloženi zahtevi za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku. Manjše število sodb posledično pomeni tudi nižji skupni znesek vseh plačanih terjatev iz naslova prekrškov (ki je naveden v nadaljevanju), saj začne teči rok za plačilo globe, izrečene z odločbo o prekršku, šele od pravnomočnosti odločbe dalje.

Na podlagi omenjenih ukrepov je bilo izrečenih glob v skupni višini 374.866.600,00 tolarjev, od tega:

- 269.926.600,00 tolarjev iz naslova plačilnih nalogov ter

- 104.940.000,00 tolarjev iz naslova izdanih odločb o prekršku.

Na podlagi podatkov Uprave Republike Slovenije za javne prihodke (Potrdilo UJP-a, št. 223-6/206 z dne 4. 1. 2006) je bilo v obdobju od 1. 1. 2005 do 31. 12. 2005 vseh plačanih terjatev 106.250.035,70 - dejansko pobranih sredstev iz naslova prekrškov (od tega 94.471.440,00 tolarjev iz naslova izrečenih glob in 11.778.595, 71 tolarjev iz naslova stroškov postopka).

V letu 2005 smo pristojnemu davčnemu organu v izterjavo odstopili skupno 440 zadev (od tega 269 iz naslova izdanih plačilnih nalogov ter 171 iz naslova odločb o prekršku). Seznanjeni smo, da je bila izvršitev izdanih ukrepov v hitrem postopku o prekršku po pristojnem davčnem organu dosežena v skupno 11 primerih (od tega izvršitev štirih odločb ter devetih plačilnih nalogov).

Ob zaključku poročevalskega obdobja ugotavljamo, da smo nadgradili naše znanje in s tem kvaliteto opravljenega dela ter zelo uspešno nastopili vlogo prekrškovnega organa.

Zakon o prekrških, ki se je pričel uporabljati s 1. 1. 2005, je bil od svoje

uveljavitve dalje deležen številnih sprememb. V poročevalskem obdobju

sta bili sprejeti kar dve spremembi tega zakona, ki obenem predstavljata

že tretjo (Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških - ZP-1C)

in četrto (Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona

o prekrških – ZP-1D) spremembo tega zakona. Glede na to, da so sprejete novosti

precej obsežne, v tem poglavju na kratko obravnavamo le nekatere od njih,

ki so pomembne z vidika delovanja prekrškovnih organov. V nadaljevanju

pa predstavljamo tudi ugotovitve Inšpektorata RS za delo v letu 2006

na področu prekrškov.

Zakon o prekrških določa, da o prekrških odločajo sodišča in prekrškovni organi.

Prekrškovni organi so v skladu z Zakonom o prekrških upravni in drugi državni organi

in nosilci javnih pooblastil, ki izvajajo nadzorstvo nad izvrševanjem zakonov in uredb, s

katerimi so določeni prekrški, in organi samoupravnih lokalnih skupnosti, ki so s

posebnimi predpisi pooblaščeni za odločanje o prekrških. Postopek pred prekrškovnim

organom vodi in v njem odloča z zakonom ali podzakonskim aktom pooblaščena uradna

oseba tega organa, torej tudi inšpektor.

Inšpektorat RS za delo v skladu z navedenim, poleg svoje temeljne naloge, to je izvajanje

inšpekcijskega nadzora na svojem delovnem področju, opravlja tudi vlogo prekrškovnega

organa, kar pomeni, da inšpektorji prekrške ne samo odkrivajo, temveč o njih tudi

odločajo.

V času svoje relativno kratke veljavnosti je bil Zakon o prekrških, ki se je pričel uporabljati

s 1. 1. 2005, deležen precejšnjih sprememb. V poročevalskem obdobju sta bili sprejeti kar

dve spremembi tega zakona, ki obenem predstavljata že tretjo (Zakon o spremembah in

dopolnitvah zakona o prekrških - ZP-1C) in četrto (Zakon o spremembah in dopolnitvah

zakona o prekrških – ZP-1D) spremembo tega zakona. Obe omenjeni spremembi pa sta

pomembni tudi z vidika obravnavanja prekrškov s strani prekrškovnih organov.

Glede na to, da so bile z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (ZP-

1C), objavljenem v Uradnem listu RS, št. 40/2006, sprejete precej obsežne spremembe, v

nadaljevanju navajamo le nekatere od njih, ki so povezane pretežno z ravnanjem

prekrškovnih organov, in se nanašajo na:

- izrek stranske sankcije - stransko sankcijo je sedaj mogoče izreči tudi poleg opomina,

- odgovornost kršiteljev - za prekršek odgovarja tudi posameznik, ki samostojno

opravlja dejavnost,

- obročno odplačilo globe - obročno odplačilo globe, ki je mogoče le pod pogojem, da

izrečena globa ne presega trikratnega zneska najnižje globe, je mogoče zahtevati do

poteka roka za plačilo globe,

- uklonilni zapor - s spremembo so jasneje določena procesna pravila,

- mednarodno sodelovanje - glede mednarodnega sodelovanja se uporabljajo določbe

Zakona o kazenskem postopku,

- pristojnost za odločanje v hitrem postopku - sprememba se nanaša na razmejitev

pristojnosti med prekrškovnimi organi in sodiščem,

- izrekanje opozorila - opozorilo je sedaj mogoče izreči tudi v pisni obliki,

- plačilni nalog - spremembe se nanašajo na polovično plačilo globe in na zavarovanje

njegove izvršitve,

- zahtevo za sodno varstvo - spremembe se nanašajo na suspenzivni učinek,

spremenjena je pristojnost sodišč za odločanje o zahtevi itd.

Med omenjenimi novostmi je potrebno izpostaviti spremembo v zvezi s polovičnim

plačilom globe, izrečene s plačilnim nalogom. To pravico ima le tisti kršitelj, ki se

odpove pravici do pravnega sredstva in ne vloži zahteve za sodno varstvo. Tako ima

kršitelj pravico v osmih dneh po pravnomočnosti plačilnega naloga plačati le polovico

izrečene globe.Že kršitelj plača polovico globe v osmih dneh od prejema plačilnega

naloga in v tem roku še vloži zahtevo za sodno varstvo, izgubi pravico do polovičnega

plačila.Že v sodnem postopku ne bo uspel, bo moral plačati globo v celotnem znesku

in stroške postopka. Po prejšnji ureditvi pa je kršitelj v takem primeru plačal le stroške

postopka.

Omeniti velja tudi spremembo pristojnosti sodišč za odločanje o zahtevi za sodno

varstvo. Po dotedanji ureditvi je bilo krajevno pristojno sodišče prve stopnje, na

območju katerega ima sedež prekrškovni organ, ki je izdal odločbo o prekršku. Taka

ureditev je povzročila neenakomerno obremenitev sodišč, predvsem tistih v večjih

krajih. Sedaj je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo krajevno pristojno sodišče prve

stopnje, ki je pristojno za odločanje o prekršku po določbah rednega sodnega postopka.

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških (ZP-1D), ki je bil objavljen v

Uradnem listu RS, št. 115/2006, pa uvaja nekatere spremembe, ki se nanašajo na

opredelitev prekrška neznatnega pomena, polovično plačilo izrečene globe, posebne

primere plačilnega naloga itd. V zvezi z omenjenimi spremembami velja še posebej

omeniti novost glede polovičnega plačila globe. Zakon o spremembah in dopolnitvah

zakona o prekrških (ZP-1D) uvaja možnost polovičnega plačila globe, ki je izrečena z

odločbo. V zvezi s tem med drugim določa, da kršitelj, ki ne vloži zahteve za sodno

varstvo zoper odločbo o prekršku v roku iz 60. člena, plača samo polovico izrečene

globe, če jo plača v osmih dneh po pravnomočnosti odločbe. Pred omenjeno spremembo

je zakon omogočal le polovično plačilo tiste globe, ki je bila izrečena s plačilnim

nalogom.

STATISTIČNI PODATKI O OPRAVLJENEM DELU

V nadaljevanju navajamo še nekaj statističnih podatkov o ukrepanju inšpektorjev oz.

pooblaščenih uradnih oseb Inšpektorata RS za delo na področju prekrškov.

V letu 2006 je Inšpektorat RS za delo v hitrem prekrškovnem postopku izdal 1.013 odločb

o prekršku in 2.732 plačilnih nalogov.

Na izdane odločbe o prekršku in plačilne naloge je bilo vloženih skupno 374 zahtev za

sodno varstvo, od tega:

- 220 zoper izdane plačilne naloge,

- 154 zoper izdane odločbe o prekršku.

S strani Inšpektorata RS za delo je bilo na sodišče odstopljenih skupno 271 zahtev za

sodno varstvo, od tega 119 zahtev za sodno varstvo zoper odločbo ter 152 zahtev za

sodno varstvo zoper plačilni nalog.

Na podlagi 271 odstopljenih zahtev za sodno varstvo smo od sodišča prejeli sodbe le v

skupno 48 primerih, pri čemer se jih je 23 nanašalo na odločanje o vloženih zahtevah za

sodno varstvo zoper plačilni nalog. V 25 sodbah pa je bilo odločeno o vloženi zahtevi za

sodno varstvo zoper odločbo o prekršku. Manjše število sodb posledično pomeni tudi

nižji skupni znesek vseh plačanih terjatev iz naslova prekrškov (ki je naveden v

nadaljevanju), saj začne teči rok za plačilo globe, izrečene z odločbo o prekršku, šele od

pravnomočnosti odločbe dalje.

Na podlagi podatkov Uprave Republike Slovenije za javne prihodke (Potrdilo UJP, št.

4057-6/2007, z dne 23. 1. 2007) je bilo v obdobju od 1. 1. 2006 do 31. 12. 2006 vseh plačanih

terjatev za 189.152.260,66 tolarjev (789.318,40 eurov) - dejansko pobranih sredstev iz

naslova prekrškov (od tega 167.888.076,94 tolarjev (700.584,50 eurov) iz naslova izrečenih

glob in 21.264.183,72 tolarjev (88.733,90 eurov) iz naslova stroškov postopka).

V letu 2006 smo pristojnemu davčnemu organu odstopili v izterjavo skupno 746 zadev

(od tega 498 iz naslova izdanih plačilnih nalogov ter 248 iz naslova odločb o prekršku).

Seznanjeni smo, da je bila izvršitev izdanih ukrepov v hitrem postopku o prekršku po

pristojnem davčnem organu dosežena le v skupno 48 primerih (od tega izvršitev 19

odločb in 24 plačilnih nalogov).