Skoči na vsebino

PRISTOJNOSTI INŠPEKTORATA RS ZA DELO

Inšpektorat RS za delo je upravni organ v sestavi Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Delovno področje organa je določeno z Zakonom o inšpekciji dela (Uradni list RS, št. 19/2014), ki ga dopolnjuje Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/2007-UPB, 40/2014). Oba zakona urejata splošna načela inšpekcijskega nadzora, organizacijo inšpekcij, položaj, pravice in dolžnosti inšpektorjev, pooblastila inšpektorjev, postopek inšpekcijskega nadzora, inšpekcijske ukrepe in druga vprašanja, povezana z inšpekcijskim nadzorom.

Tako Inšpektorat RS za delo opravlja nadzorstvo nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, sodelovanje delavcev pri upravljanju, stavke ter varnost delavcev pri delu, če s predpisi ni drugače določeno. Inšpektorat RS za delo opravlja nadzorstvo tudi nad izvajanjem tistih predpisov, ki to izrecno določajo.

Področje dela organa določajo še nekateri mednarodni pravni viri, med katerimi izpostavljamo predvsem:

  • Konvencijo št. 81 o inšpekciji dela v industriji in trgovini,
  • Konvencijo št. 129 o inšpekciji dela v kmetijstvu, 
  • Konvencijo št. 155 o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju,
  • Konvencijo št. 161 o službah medicine dela,
  • Evropsko socialno listino (3. člen) in
  • Direktivo št. 89/391/EGS.

Glavni inšpektor vodi in predstavlja inšpektorat, organizira in koordinira delo inšpektorjev ter v okviru svojih pooblastil odgovarja za zakonitost, kakovost in učinkovitost dela inšpekcije.

Inšpektorji delujejo v okviru inšpekcij, ki so organizirane za posamezno upravno področje:

  • inšpekcija nadzora delovnih razmerij, 
  • inšpekcija nadzora varnosti in zdravja pri delu in
  • socialna inšpekcija. 

Temeljna zakona na področju nadzora sta Zakon o delovnih razmerjih in Zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki na novo opredeljujeta pravila odnosov med delavci in delodajalci.

Področja dela inšpektorjev se razlikujejo tudi po načinu opravljanja nadzora. Pri delovnih razmerjih gre največkrat za preglede internih aktov in dokumentov (pogodb o zaposlitvi, listin o izplačilih plač, nadomestilih, dodatkih itd.), na podlagi katerih se ugotavljajo kršitve pravic in obveznosti delodajalca in delavca. Inšpekcijsko nadzorstvo s področja varnosti in zdravja pri delu obsega neposredno kontrolo objektov in delovnih prostorov, delovnih mest, ugotavljanje pogojev za delo v prostorih in na deloviščih, ustreznost sredstev za delo (strojev, orodij, opreme), osebne varovalne opreme, izvajanje zdravstvenih pregledov, mikroklimatske razmere, itd. 

V okviru socialne inšpekcije inšpektorat v skladu z Zakonom o socialnem varstvu (ZSV) opravlja inšpekcijski nadzor nad delom javnih socialnovarstvenih zavodov, koncesionarjev ter pravnih in fizičnih oseb, ki opravljajo socialnovarstvene storitve in so vpisani v register zasebnikov in pravnih oseb iz 67. člena ZSV (izvajalci dejavnosti socialnega varstva), nadzor nad izvajanjem drugih zakonov ali na njihovi podlagi izdanih predpisov, ki določajo javna pooblastila ali druge naloge posameznim izvajalcem dejavnosti socialnega varstva ter nadzor nad izvajanjem nalog, ki jih ZSV nalaga občinam, zlasti preverjanje obsega mreže javne službe, za katero je zadolžena občina, in soglasij k cenam storitev, ki jih izda pristojni občinski organ. Socialna inšpekcija izvaja tudi nadzor nad izvajanjem ZSV in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, s strani fizičnih in pravnih oseb, za katere obstaja sum, da izvajajo dejavnost socialnega varstva brez vpisa v register zasebnikov in pravnih oseb iz 67. člena ZSV.

V skladu s spremembo Zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (Uradni list RS, št. 55/2003) Inšpektorat RS za delo opravlja tudi nadzor nad zakonitostjo dela izvajalcev postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij ter zakonitostjo in strokovnostjo dela komisij. Nadzor se opravlja v okviru inšpekcije nadzora delovnih razmerij.

Glede vseh drugih postopkovnih vprašanj, ki niso urejena z Zakonom o inšpekciji dela in Zakonom o inšpekcijskem nadzoru, se uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku.

Inšpektorat RS za delo vodi upravni postopek na prvi stopnji, medtem ko o pritožbah zoper odločbe inšpektorjev za delo odloča Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Zakon o prekrških je v letu 2005 nekatere naloge, ki so jih prej obravnavali sodniki za prekrške, prenesel na tako imenovane prekrškovne organe, med katere sodi tudi Inšpektorat RS za delo.

Pooblastila inšpektorjev

Pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ima inšpektor pri fizični ali pravni osebi, pri kateri opravlja inšpekcijski nadzor, pravico:

  • pregledati prostore, objekte, postroje, naprave, delovna sredstva, napeljave, predmete, blago, snovi, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo državnih organov, gospodarskih družb, zavodov, drugih organizacij in skupnosti ter zasebnikov,
  • pregledati poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo, kadar se vodijo in hranijo na elektronskem mediju ter zahtevati izdelavo njihove pisne oblike, ki mora verodostojno potrjevati elektronsko obliko,
  • zaslišati stranke in priče v upravnem postopku,
  • pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb,
  • brezplačno pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki se nanašajo na zavezanca in ki so potrebni za izvedbo inšpekcijskega nadzora,
  • brezplačno vzeti vzorce blaga in opraviti preiskave vzetih vzorcev,
  • brezplačno vzeti vzorce materialov in opreme za potrebe preiskav,
  • fotografirati ali posneti na drug nosilec vizualnih podatkov osebe, prostore, objekte, postroje, napeljave in druge predmete,
  • reproducirati listine, avdiovizualne zapise in druge dokumente,
  • zaseči predmete, dokumente in vzorce v zavarovanje dokazov,
  • opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzora.

Pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora lahko inšpektor odvzame dokumentacijo, ki jo potrebuje za obravnavanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da obstaja utemeljen sum kršitev zakonov ali drugih predpisov, in če s tem ne ovira dejavnosti fizične ali pravne osebe. O odvzemu dokumentacije izda inšpektor potrdilo, ni pa dovoljeno odvzeti dokumentacije državnih organov, ki je dolocena kot tajna.

Ravno tako ima inšpektor pravico brez predhodnega obvestila ter brez dovoljenja zavezanca oziroma njegove odgovorne osebe, ne glede na delovni čas, vstopiti v prostore in objekte ter k opremi in napravam, če z zakonom ni drugače določeno. Zavezanec pa lahko inšpektorju, ki nima odločbe pristojnega sodišca, odkloni vstop v stanovanjske prostore.

Zavezanec mora inšpektorju omogočiti nemoteno opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora. Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora naleti na fizični odpor ali če tak odpor pričakuje, lahko zahteva pomoč policije.

Pooblastilo za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora se izkazuje s službeno izkaznico.

                             

                                                                    

Ukrepi inšpektorja za delo

V primerih, da inšpektor pri opravljanju nadzorstva ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis oziroma akt, katerega izvajanje nadzoruje, ima pravico in dolžnost, da odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi, izvesti postopke v skladu z zakonom o prekrških, podati kazensko ovadbo za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, predlagati pristojnemu organu sprejem ukrepov, odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katere je pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom. Če inšpektor ugotovi, da si je zavezanec pridobil s storitvijo kaznivega dejanja ali prekrška premoženjsko korist, pristojnemu organu predlaga njen odvzem. Če ugotovi kršitev zakona ali predpisa, katerega izvajanje nadzoruje druga inšpekcija, sam ugotovi dejansko stanje, sestavi zapisnik in ga skupaj s predlogom za ukrepanje posreduje pristojni inšpekciji.

Zakon določa tudi posebne ukrepe inšpektorjev (začasna prepoved opravljanja dejavnosti, odvzem predmetov, dokumentacije), ukrepe povezane s prepovedjo opravljanja dejavnosti in ukrepe za varovanje pravic drugih oseb.

Postopek

Inšpektor obravnava prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvesti o svojih ukrepih. Inšpektor obravnava tudi anonimne prijave, razen ce iz okoliščin izhaja sum, da so prijave neresne oziroma lažne.

ZID-1 v drugem odstavku 14. člena določa, da inšpektorat prednostno obravnava prijave, iz katerih nedvoumno izhaja verjetnost, da:

  • bodo izpolnjeni pogoji za izdajo prepovedne odločbe iz 19. člena ZID-1 ali
  • gre za kršitev pravic večjega števila delavcev pri zavezancu na podlagi predpisov, za nadzor nad katerimi je pristojen inšpektorat.  

V postopku inšpektorja ima položaj stranke zavezanec. Vlagatelj oziroma vlagateljica pobude, prijave, sporočila ali druge vloge nima položaja stranke

Strokovna pomoč

Inšpektorat daje delodajalcem in delavcem strokovno pomoč v zvezi z uresničevanjem zakonov in drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov iz svoje pristojnosti. Pri svojem delu sodeluje z drugimi inšpekcijami, z zavodi, pristojnimi za zaposlovanje, za zdravstveno zavarovanje ter za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kot tudi s sindikalnimi oziroma strokovnimi združenji delavcev in združenji delodajalcev. Sodeluje tudi z raziskovalnimi, izobraževalnimi organizacijami in s strokovnjaki na področju dela.