Uvod
 

Vsako leto v državah članicah EU zabeležijo okoli 6 mil. nezgod neposredno pri delu, ki imajo za posledico poškodbo, zaradi katere je delavec odsoten z dela več kot tri dni, smrtno pa se ponesreči približno 6.200 delavcev. Oba pojava sta še vedno značilna pretežno za male delodajalce, ki zaposlujejo 65% delovne sile EU.

Izhodišča projekta

Področje prijavljanja nezgod pri delu  na Inšpektorat RS za delo ureja  Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. št. 56/99). Zakon o varnosti in zdravju pri delu govori o obveznosti delodajalca v zvezi s prijavo nezgode pri delu in v zvezi z vodenjem evidenc. V 27. členu nalaga delodajalcem, da morajo inšpekciji dela takoj prijaviti vsako smrtno poškodbo oziroma poškodbo, zaradi katere je bil delavec nezmožen za delo najmanj tri zaporedne delovne dni, kolektivno nezgodo in nevarni pojav.

Uporabljeni bodo podatki, ki nastajajo na osnovi rutinske statistike Inšpektorata Republike Slovenije za delo. Inšpektorat RS za delo obdeluje in izkazuje podatke v skladu z ESAW (European Statistics Accidents at Work) metodologijo EUROSTATA, kar pomeni, da bodo v nadaljnjem tekstu prikazane samo nezgode, ki so nastale neposredno pri delu zaradi katerih so bili delavci odsotni z dela več kot tri koledarske dni. Analizirale se bodo tudi težke in smrtne poškodbe tudi v kmetijstvu, tudi pri kmetih, ki ne opravljajo kmetijsko dejavnost kot svojo poklicno dejavnost na podlagi katere so zdravstveno, socialno in pokojninsko zavarovane.

Cilj projekta

Osnovni cilj projekta je ugotoviti oz. narediti analizo na področju nezgod, ki so imele za posledico smrtno oz. težjo poškodbo, ugotoviti vzroke nastanka  in predlagati učinkovite ukrepe za zmanjšanje nevarnosti tovrstnih poškodb. Končni cilj projekta pa je prispevati k zmanjševanju števila nezgod pri delu, ki so imele za posledico smrtno oz. težjo poškodbo delavca.

Posnetek stanja

Leto 2007 glede števila smrtnih nezgod bistveno odstopa od dolgoletnega povprečja.  Inšpektorat je v tem letu obravnaval in raziskal 29 smrtnih nezgod, do katerih je prišlo neposredno pri delu. Glede na dejavnost je bilo v letu 2007 največ smrtnih in težjih nezgod pri delu na področju gradbeništva. Hitro, nezanesljivo in površno delo je tudi na področju težjih poškodb pomembno prispevalo k njihovem nastanku.  Med umrlimi v letu 2007 je podobno kot vsa prejšnja leta, največ kvalificiranih delavcev, sledijo polkvalificirani delavci, delavci s srednješolsko izobrazbo in nekvalificirani delavci. Glede na spol so bili vsi smrtno poškodovani tudi v letu 2007 delavci moškega spola, 88% smrtnih nezgod se zgodi v dopoldanskem času, pretežno med malimi delodajalci. Inšpektorat za delo ugotavlja, da so še vedno glavni vzroki za nastanek smrtne nezgode slaba organizacija dela, neupoštevanje pravil varnega dela ter hitro in površno opravljanje dela. Glede na starost prikazano v absolutnih številkah je najbolj izpostavljena starostna skupina 50 - 54 let. V letu 2007 je bilo raziskanih 214 nezgod, prijavljenih kot težjih, vendar se je kasneje izkazalo, da nekatere med njimi dejansko niso bile težje. Najpogostejše težje poškodbe so zlomi kosti, stisnine, opekline in površinske poškodbe. Vodilni vzroki za nastanek težje poškodbe so padci z višine, ročne manipulacije, ki imajo za posledico stisnjenja in udarce predmeta, neustrezen način transporta itd. Dnevna porazdelitev težjih nezgod je dokaj enakomerno porazdeljena med delovnim tednom, se pa tudi na tem področju sobota in nedelja pojavljata kot dneva, ki ju prej v dnevni distribuciji težjih nezgod v tolikšni meri nismo opažali.

Organizacijska struktura

Projekt bodo izvajali strokovnjaki Inšpektorata Republike Slovenije za delo in strokovnjaki Zbornice varnosti in zdravja pri delu.

Trajanje projekta

2008 - 2012