O ROČNEM PREMEŠČANJU BREMEN

 

 

DVIGOVANJE BREMEN

 

V nadaljevanju vam predstavljamo probleme, ki nastajajo zaradi dvigovanja bremen in pristope za njihovo reševanje.

 

 

V ČEM JE PROBLEM?

 

Težave s hrbtenico, ki nastopajo tudi zaradi dvigovanja bremen, so v vseh državah v Evropi že dolga leta med vodilnimi razlogi za bolniški stalež. Približno ena petina bolniškega staleža v Sloveniji gre na račun težav s hrbtenico.

Težave s hrbtenico so tudi najpogostejši razlog za invalidske upokojitve II. in III. kategorije v naši državi. Zaradi težav s hrbtenico v Sloveniji vsako leto približno 1500 delavcem

invalidske komisije določijo omejitve, ki se nanašajo na njihovo delovno zmožnost: ne smejo dvigovati težkih bremen in delati v stalnih prisilnih držah hrbtenice.

 

 

KAJ MORA STORITI DELODAJALEC?

 

Področje dvigovanja bremen je v naši državi urejeno s Pravilnikom o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (Ur.l. RS št. 73/05). Ta pravilnik je primerna osnova za ukrepe, ki jih mora na tem področju storiti delodajalec.

Po Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (Ur.l. RS 56/99) se je delodajalec dolžan s svojimi zaposlenimi posvetovati o vseh problemih, ki se nanašajo na področje varnosti in zdravja pri delu. O tej temi se pogovarja z delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu, ki so ga iz svojih vrst izbrali delavci. Če je delavcev malo, se je najbolje pogovarjati z vsemi naenkrat.

 

 

KATERE SO DOLŽNOSTI DELODAJALCA?

 

  1. IZOGIBANJE  ročnemu premeščanju bremen, kolikor je to mogoče in smiselno.
  2. OCENA TVEGANJA zaradi nevarnega ročnega premeščanja bremen, ki bi se mu lahko izognili.
  3. USPOSABLJANJE DELAVCEV  

 

 

 

IZOGIBANJE ROČNEMU PREMEŠČANJU BREMEN

 

Najprej preverimo, če je ročno premeščanje bremen sploh potrebno!

 

  • Ali ni obdelava ali embaliranje možno tudi brez premeščanja predmetov dela?
  • Ali lahko prenesemo postopke diagnostike in zdravljenja k pacientu in ne obratno?
  • Ali lahko surovine pripeljemo po ceveh do mesta uporabe?

 

Upoštevajte možnosti avtomatizacije pri uvajanju novih procesov.

Premislite o mehanizaciji, npr. o uporabi viličarjev.

Seznanite se z nevarnostmi, ki izhajajo iz avtomatizacije in mehanizacije postopkov.

Na primer:

Avtomatizirani postopki kljub vsemu potrebujejo ustrezno čiščenje in vzdrževanje.

Viličarji morajo biti primerni za posamezne proizvodnje in jih lahko vozijo le posebej usposobljeni in zdravstveno pregledani vozniki.

 

 

OCENA TVEGANJA IN PREDLOG UKREPOV

 

Kdo naj naredi oceno?

 

V enostavnih primerih lahko delodajalec poskusi oceniti tveganje sam, če je seznanjen z omenjenim Pravilnikom o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen. Lažje mu bo, če se bo vsaj v začetni fazi, posebej pa takrat, ko dvigovanje in premeščanje bremen  predstavlja pomemben del delovnega procesa, posvetoval s strokovnim sodelavcem za področje varnosti in zdravja pri delu. Ta mu bo  s pomočjo tabel v prilogi II. pravilnika izračunal ali  je obremenitev njegovih delavcev zaradi ročnega premeščanja bremen prevelika.

 

Kakšno vlogo imajo pri oceni tveganja delavci?

Delavci so lahko pri pripravi ocene tveganja zaradi ročnega premeščanja bremen v veliko pomoč, saj najbolje poznajo probleme in imajo pogosto uporabne nasvete, kako jih rešiti. Če je njihovo delo zelo raznoliko in jih ne morete ves čas nadzorovati, se prepričajte, da vedo, na kaj morajo biti pozorni pri ročnem premeščanju bremen. Toda končna odgovornost je vedno na delodajalcu.

 

Ali moramo narediti oceno tveganja za vsako posamezno delovno mesto in  za vsakega delavca posebej?

 

Ne, povsem ustrezna je splošna ocena, ki je skupna za več delavcev in za več mest in tipov dela. Izjema so le rizične skupine delavcev, na primer mladi delavci, starejši delavci (nad 55 let) in nosečnice.

 

Pomembno je, da se ugotovi tveganje in predlagajo čisto praktični ukrepi za njegovo zmanjševanje.

 

Kako lahko oceno tveganja uporabimo?

 

Pripravljena ocena tveganja ne sme biti neuporaben kos papirja. Naredite si seznam tistih aktivnosti, ki so najbolj tvegane in najprej poskusite najti rešitve zanje. Oceno tveganja morate dopolnjevati, kadar pride do pomembnih sprememb v procesu dela, ki imajo vpliv na premeščanje bremen.

 

Do kakšne mere zmanjšujemo tveganje?

Tveganje mora biti na najnižjem nivoju, ki ga lahko še dosežemo z razumnimi ukrepi. Tveganje znižujemo do te mere, da nadaljnji ukrepi ne povzročijo stroškov, ki jih ne bi mogli več upravičiti.

 

 

 

Ukrepi za odpravo in zmanjševanje tveganja

 

Ali lahko:

 

  • Spremenite tloris delovnega mesta, da bi izboljšali pogoje dela?
  • Zmanjšate pogostost obračanja in ustavljanja pri prenašanju bremen?
  • Popolnoma odpravite dvigovanje z ravni tal in nad nivo ramen?
  • Skrajšate razdalje za prenos bremen?
  • Odpravite ponavljajoče dviganje?
  • Spremenite delo, da se delavci pri dvigovanju bremen menjavajo?

 

Ali lahko breme:

 

  • Razdelite na manjša?
  • Spremenite, da ga bo lažje prijeti?
  • Naredite bolj stabilno?
  • Manj nevarno ob prijemanju?

Povprašajte vaše dobavitelje za pomoč!

 

 

Ali lahko:

 

  • Odstranite ovire za prosto gibanje?
  • Zagotovite boljša tla?
  • Odpravite stopnice in ovire?
  • Izboljšate razsvetljavo?
  • Razmislite o drugi obleki in osebni varovalni opremi za delavce?

 

Ali lahko:

 

  • Bolje poskrbite za tiste, ki so manj zmogljivi in za nosečnice?
  • Zaposlene bolj podrobno seznanite , n.pr. z obsegom njihovih nalog?
  • Zagotovite usposabljanje?

 

 

 

USPOSABLJANJE DELAVCEV

 

Tudi izobraževanje in usposabljanje delavcev sta zelo pomembna, vendar v nobenem primeru ne moreta nadomestiti:

 

  • Pomanjkanja mehanskih pomagal
  • Neustrezna bremena
  • Slabe pogoje dela.

 

 

S pomočjo izobraževanja in usposabljanja delavce seznanimo:

 

  • Kako prepoznajo dvigovanje bremen, ki je nevarno za njihovo zdravje
  • S primernim načinom dela
  • Z uporabo mehanskih pomagal
  • Z ustrezno tehniko dvigovanja bremen

 

 

 

DOBRA TEHNIKA DVIGOVANJA BREMEN

 

V nadaljnjem tekstu smo izpostavili nekaj pomembnih pravil pri varnem dvigovanju bremen.

 

  1. Ustavi se in razmisli<//u>

Pripravi se na prenos bremena! Kam ga moraš odnesti? Ali nimaš na razpolago ustreznih mehanskih pomagal, n.pr. priročnega transportnega sredstva? Odstrani ovire, n.pr. razsut material po tleh v okolici. Za visok dvig, kot je na primer od tal do višine ramen, predvidi počitek z bremenom na pol poti na mizi ali počepni, da spremeniš prijem.

 

 

  1. Postavi  stopala v pravilen položaj<//u>

Stopi s stopali narazen, to ti daje potrebno ravnotežje in stabilnost za dvigovanje (ozke hlače in neprimerna obutev te dodatno ovirajo). Odrivno nogo daj malce naprej, toliko, da ti je udobno, po možnosti v smer prihodnjega gibanja.

 

 

  1. Zavzemi pravilen položaj<//u>

 

Če dviguješ breme s tal, upogni kolena. Nikar ne poklekni oziroma skrči kolen  preveč. Hrbet naj bo raven, vzdržuj njegove naravne krivine. Nagni se malo naprej preko bremena, da ga boš lažje prijel. Ramena naj bodo poravnana, obrnjena naj bodo v isto smer kot medenica.

 

 

  1. Čvrsto zgrabi breme<//u>

Roke poskušaj zadržati znotraj meja, ki si jih oblikoval z nogama.Kateri položaj in prijem sta najboljša, je odvisno situacije in izbire posameznika, pomembna je le varnost. Manj se boš utrudil, če prste ukriviš, kot če jih poskušaš držati naravnost. Če moraš med dvigovanjem spreminjati prijem, delaj to počasi, postopoma in ne sunkovito.

 

 

  1. Breme drži blizu telesa<//u>

 

Dokler je mogoče, drži breme tesno ob telesu. Bližje telesa naj bo težji del bremena. Če ne moreš pristopiti tesno k bremenu, ga najprej poskusi potegniti k sebi, preden pričneš z dvigovanjem.

 

 

  1. Ne dviguj sunkovito<//u>

 

Dviguj čim bolj enakomerno, dvigni glavo, ko pričneš z dvigovanjem, breme stalno nadzoruj.

 

 

  1. Ne obračaj se v pasu<//u>

Vedno obračaj celo telo, tako da premikaš stopala.

 

  1. Odloži breme, potem  popravljaj njegov položaj<//u>

 

Če moraš breme odložiti na točno določeno mesto, ga najprej odloži, potem pa ga porivaj sem ter tja.