PROGRAMSKE USMERITVE

PROGRAMSKE USMERITVE INŠPEKTORATA RS ZA DELO ZA LETO 2013

I. SPLOŠNO

Na podlagi 1. člena Zakona o inšpekciji dela (Uradni list RS, št. 38/1994, 32/1997 in 36/2000) bo Inšpektorat RS za delo v letu 2013 opravljal redne naloge inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, sodelovanje delavcev pri upravljanju, stavke ter varnost in zdravje pri delu ter opravljal inšpekcijsko nadzorstvo tudi nad izvajanjem predpisov, ki to izrecno določajo. V skladu z Zakonom o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/2007- UPB 2 in nadaljnjimi spremembami) bo opravljal nadzorstvo nad izvajanjem dela javno socialno varstvenih zavodov, koncesionarjev in drugih pravnih ali fizičnih oseb, ki izvajajo socialno varstvene storitve na podlagi dovoljenja za delo, ter izvajanje dopolnilnih, razvojnih in preventivnih programov na področju socialnega varstva in varstva otrok in družine, ki so sofinancirani po posebnih pogodbah z Ministrstvom za delo, družino ali socialne zadeve. V okviru organa se bo opravljal tudi inšpekcijski nadzor nad zakonitostjo dela izvajalcev postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij ter zakonitostjo dela komisij. S sprejetjem Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/2010) je v inšpekcijski nadzor v okviru Inšpektorata RS za delo vključen tudi nadzor s tega področja.

Ker je delovno okolje, kjer lahko zaposleni in kandidati pričakujejo enako obravnavanje ne glede na osebne okoliščine ter ustrezno stopnjo varovanja dostojanstva delavca pri delu, pomembno ne le zaradi zagotavljanja dostojnega delovnega okolja, ampak tudi zaradi varstva pred vplivom psihosocialnih dejavnikov na zdravje zaposlenih, je odgovornost delodajalca, da zagotovi takšno delovno okolje, velika. Vpliv dejavnikov psihosocialnega tveganja na zdravje delavcev v zvezi z nasiljem, trpinčenjem, nadlegovanjem in drugimi oblikami psihosocialnega tveganja je prepoznala tudi stroka in obveznost sprejetja ukrepov za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje teh primerov predpisala tudi v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 43/2011, v nad.: ZVZD-1). Tako je ob že obstoječi ureditvi s področja delovnih razmerij predpisana tudi ureditev s področja varnosti in zdravja pri delu.

Problematika psihosocialnih tveganj na delu bo še naprej vključena v obe področji nadzora. Druge oblike psihosocialnega tveganja namreč lahko predstavlja tudi stanje, ko delodajalec krši zakonodajo oz. ne spoštuje z zakonom predpisanih minimalnih standardov, saj odsotnost upoštevanja zakonsko predpisanih minimalnih standardov povzroča stres na delovnem mestu, ki negativno vpliva na zdravje delavcev. Pri tem pa je treba tudi upoštevati, da gre pri stresu za individualen odziv na različne zunanje dejavnike – stresorje, ki se različno odražajo na vsakem posamezniku posebej, zato lahko različne vrste kršitev pri posameznikih povzročajo različno intenziteto odzivanja in s tem tudi drugačen vpliv na zdravje. Zlasti v obdobju od začetka svetovne gospodarske in finančne krize, katere posledice se odražajo tudi na področju izvajanja delovnopravne zakonodaje v RS, so opazne očitne spremembe. Spremenjene in predvsem zaostrene razmere se odražajo pri strukturi kršenih delovnopravnih institutov, kjer je opazna sprememba najpogosteje ugotovljenih kršitev s področja pogodbe o zaposlitvi na področje plačila za delo, med najpogosteje ugotovljenimi kršitvami pa se praviloma pojavljajo tudi kršitve v zvezi z zaposlovanjem na črno. Opazni so tudi primeri kršitev v povezavi z delovnim časom (prekomerno nadurno delo, nezagotavljanje počitkov, neomogočanje izrabe letnega dopusta) in to celo v primerih, ko delodajalec kljub povečani delovni obveznosti delavcev kasneje ne zagotavlja plačila za opravljeno delo.

V času svetovne gospodarske in finančne krize se iz najrazličnejših vzgibov izgubljajo osnovne vrednote, ki vodijo v neodgovornost in izkoriščanje, zato je za vzpostavitev ustreznega stanja, v katerem bo omogočeno dostojno delovno okolje, zelo pomembno tudi medsebojno povezovanje institucij z različnih delovnih področij, z ravnanjem v smeri spremembe miselnosti subjektov, ki takšnega okolja ne zagotavljajo.

Pripravljene in izvedene bodo različne usmerjene akcije nadzora tako s področja delovnih razmerij kot tudi s področja varnosti in zdravja pri delu, ki bodo usmerjene bodisi na posamezno skupino subjektov nadzora oziroma v izvajanje predpisov v določeni dejavnosti. Z izvajanjem nadzora bomo poskušali oceniti trenutno stanje na posameznih področjih in pa okrepiti prisotnost pri posebej izpostavljenih subjektih oziroma dejavnostih, istočasno pa so ugotovitve inšpektorjev lahko pomemben prispevek pri oblikovanju predlogov za spremembe predpisov. Usmerjene akcije bodo organizirane na področjih, kjer smo v preteklem času ugotovili večje število kršitev oziroma subjekti nadzora že dalj časa niso bili nadzorovani, ponekod pa bomo nadzor izvajali prvič. Večji del pozornosti v zadnjih letih namenjamo tudi kakovosti opravljenega dela in enotnemu uresničevanju politike in ukrepov na področju inšpekcije dela. V letu 2012 smo vsak teden pripravili tudi primer obvestila za javnost, v katerih obravnavamo konkretne primere, ki predstavljajo tudi podporo odločanju. S tovrstno prakso bomo nadaljevali tudi v prihodnjem letu.

V letu 2012 smo uvedli novi informacijski sistem zajemanja statističnih podatkov, ki je združil tri osnovne podatkovne baze. Na osnovi narejene evalvacije bomo v letu 2013 pripravili potrebne dopolnitve. Še naprej se bomo trudili za vzpostavitev takšnih pravnih podlag zbiranja podatkov, ki omogočajo elektronsko poslovanje.

Glede na številne druge prioritete sprememba Zakona o inšpekciji dela v letu 2012 ni predstavljala prioritete v normativnem programu Vlade, zato predlagamo da se uvrsti v program dela za prihodnje leto.

Inšpektorat RS za delo bo ob represivnem delovanju tako kot že doslej tudi v letu 2013 deloval preventivno. Preventivno vlogo izvaja na podlagi 4. člena Zakona o inšpekciji dela s podajanjem strokovne pomoči delodajalcem in delavcem v zvezi z uresničevanjem zakonov in drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov iz svoje pristojnosti. Ravno tako bomo v letu 2013 sodelovali z drugimi inšpekcijami, z zavodi, pristojnimi za zaposlovanje, z zavodi za zdravstveno zavarovanje ter za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot tudi s sindikalnimi oziroma strokovnimi združenji delavcev in združenji delodajalcev ter ostalimi strokovnjaki s področja dela.

Sodelovali bomo tudi pri pripravi zakonskih in podzakonskih predpisov, sodelovanje pa bo potekalo tudi na medresorski ravni preko različnih delovnih skupin (npr. medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi).

Inšpektorat RS za delo bo v letu 2013 izvajal tudi obveznost glede nadzora izvajanja usposabljanja koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih ter organizacije in izvajanja preverjanja znanja koordinatorjev za pridobitev potrdila o strokovni usposobljenosti.

V letu 2013 bo Inšpektorat RS za delo organiziral 11. konferenco, s katerimi širšo strokovno javnost opozarjamo na določeno tematiko in na ta način poskušamo delodajalce spodbuditi k ustreznejšim rešitvam različnih vprašanj. V letu 2013 bo vsebina namenjena promociji zdravja.

Ustrezno pozornost bomo posvetili vsebinam na spletni strani, da bodo informacije o delu inšpektorata na čim bolj jasen in razumljiv način predstavljene javnosti. V skladu z zakonodajo bomo obveščali javnost o svojih ugotovitvah ter izrečenih ukrepih.

Pomemben del nalog bo vezan tudi na delo Inšpektorata RS za delo kot prekrškovnega organa.

Za potrebe organa bodo načrtovani in vodeni postopki ter opravljene tudi analize, poročila in drugi dokumenti s področja financ, kadrovskega področja in druge obveznosti s področja upravljanja s človeškimi viri in integritete.

Na področju delovanja Inšpektorata RS za delo v mednarodnem prostoru bo Inšpektorat RS za delo izvajal naloge, ki se nanašajo na delovanje v Odboru glavnih inšpektorjev za delo pri Evropski komisiji (SLIC – Senior Labour Inspectors Committe). Naše aktivnosti so povezane tudi z obveznostmi Republike Slovenije pri izvrševanju sprejetih mednarodnih obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije MOD št. 81 o inšpekciji dela v industriji in trgovini, iz Revidirane Evropske socialne listine ter vrste direktiv s področja varnosti in zdravja pri delu in delovnih razmerij, sprejetih v okviru EU. Predvsem se to nanaša na zagotavljanje podatkov in poročanje v zvezi s temi dokumenti. Inšpektorat RS za delo bo v letu 2013 še naprej sodeloval pri izvajanju Twinning projekta v Črni gori, ki se nanaša na harmonizacijo in implementacijo zakonodaje na področju inšpekcije dela in varnosti pri delu.

Zakonodaja na več mestih zahteva strokovno usposobljenega uslužbenca. Tako iz Konvencije MOD št. 81 o inšpekciji dela , iz Zakona o inšpekciji dela kot tudi iz Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 56/2002, 26/2007) izhaja, da ima inšpektor pravico in dolžnost izpopolnjevati svoje strokovno znanje in se usposabljati za opravljanje svojih nalog. Zato bomo na Inšpektoratu RS za delo tudi v letu 2013 organizirali izpopolnjevanja oziroma usposabljanja uslužbencev, predvsem na tistih področjih inšpekcijskega nadzora, ki v zadnjem času doživljajo največ sprememb oziroma se nanašajo na pooblastila inšpektorjev in zagotavljanje enotne politike nadzora organa. Z letnim načrtom izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja uslužbencev Inšpektorata RS za delo se bo določilo podrobnejše vsebine, vrste in nameni. Usposabljanje prispeva k optimalnejši izrabi delovnih zmožnosti ter k večji delovni uspešnosti, zlasti če so potrebe po usposabljanju pravilno ugotovljene ter je načrtovanje usposabljanja sistematično in stalno.

II. POROČILO O DELU INŠPEKTORATA RS ZA DELO ZA LETO 2012

Inšpektorat RS za delo bo na podlagi 5. člena Zakona o inšpekciji dela predložil resornemu ministrstvu poročilo o svojem delu za preteklo koledarsko leto.

III. USMERJENE AKCIJE NADZORA S PODROČJA DELOVNIH RAZMERIJ IN S PODROČJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU

V letu 2013 bodo inšpektorji za delo izvajali različne usmerjene akcije nadzora nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu ter s področja delovnih razmerij.

Namen in kratka vsebina drugih usmerjenih akcij sta predstavljena v nadaljevanju.

A. USMERJENE AKCIJE, KI SE BODO IZVAJALE NA OBEH PODROČJIH NADZORA

1. Usmerjena akcija nadzora nad izvajanjem predpisov s področja delovnopravne zakonodaje in zagotavljanja varnosti in zdravju pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih

Delovna razmerja:

Kljub učinkom gospodarske krize, ki je ravno dejavnost gradbeništva močno prizadela, ta dejavnost še naprej izstopa po številu ugotovljenih kršitev delovnopravne zakonodaje, kot problematična pa se kaže tudi z vidika varnosti in zdravja pri delu. Zaradi navedenega gradbeništvu že več let posvečamo posebno pozornost, in sicer tudi z izvajanjem usmerjenih nadzorov. Tudi v letu 2013 bo skozi celotno leto potekal usmerjen nadzor nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje in predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu v tej dejavnosti. Inšpektorji, ki bodo nadzor opravljali s področja delovnih razmerij, bodo preverjali, ali delodajalci delavcem redno zagotavljajo plačilo za delo, preverjali pa bodo tudi zakonitost zaposlovanja in dela delavcev. Pri tem bo pozornost posvečena tako zaposlovanju in delu slovenskih državljanov, kot tudi državljanov držav članic Evropske unije ter državljanov tretjih držav. Inšpektorji bodo pri nadzorih preverjali delodajalci upoštevajo določbe veljavnih predpisov o delovnem času, odmorih in počitkih. Pod drobnogledom bo institut zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku in opravljanje dela dijakov in študentov. Inšpektorji bodo med drugim preverjali tudi, ali delodajalci vodijo evidence, ki se zahtevajo z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/2006).

Varnost in zdravje pri delu:

Na Inšpektoratu ugotavljamo, da se je s propadom velikih gradbenih podjetij varnost na slovenskih gradbiščih rahlo poslabšala. Ta propadla podjetja so imela svoje službe za varnost in zdravje pri delu, njihovi strokovni delavci pa so po potrebi tudi večkrat na teden izvajali oglede na gradbiščih. Srednje velika in majhna gradbena podjetja, ki so po propadu velikih podjetij prevzela gradbeni trg, pa imajo večinoma le po enega strokovnega delavca, ki ima pogosto v podjetju še druge funkcije, tako da ne uspe izvajati rednih ogledov gradbišč. Še slabše je stanje v gradbenih podjetjih, kjer z zunanjimi strokovnimi delavci izvajajo strokovne naloge varnosti pri delu in teh praviloma ni na gradbiščih. Tako bomo tudi v letu 2013 ponovno izvedli poostren in usmerjen nadzor s področja varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih in sicer tako, da bomo običajen nadzor klasičnih gradbišč, ki je potekal v zadnjih letih, razširili tudi na kratkotrajna nevarna dela na višini kot so krovstvo, tesarstvo, kleparstvo, fasaderstvo, montaža oken ipd. . Ta dela večinoma ne izpolnjujejo pogojev za prijavo gradbišča po Uredbi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Uradni list RS, št. 83/2005), zato bomo njihovo prijavo na inšpektorat zahtevali po 40. členu ZVZD-1, ki določa, da mora delodajalec pred začetkom delovnega procesa, pri katerem obstajajo večje nevarnosti za nezgode in poklicne bolezni, o teh delih obvestiti inšpekcijo dela. Na gradbiščih se bo preverjalo tudi izvajanje ukrepov, ki so v skladu z minimalnimi zahtevami iz priloge IV predhodno omenjene uredbe ter uporabo in zagotavljanje uporabe osebne varovalne opreme. Prav tako pa bomo nadzirali izpolnjevanje obveznosti naročnikov, koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu in (glavnih) izvajalcev. Preverjali bomo tudi minimalne bivanjske in higienske standarde za nastanitev tujcev, ki so zaposleni ali delajo v RS.

Akcija bo na področju varnosti in zdravja pri delu potekala praktično skozi celo leto, na področju delovnih razmerij pa se ji bodo pridružil dvakrat po tri tedne.

2. Usmerjena akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje in predpisov o varnosti in zdravju pri delu v dejavnosti trgovine

Delovna razmerja:

Dejavnost trgovine je v smislu števila zaposlenih delavcev ena od največjih dejavnosti v Republiki Sloveniji. Gre za dejavnost, v kateri se posledice gospodarske krize ne odrazijo tako hitro, kot na primer v dejavnosti gradbeništva, temveč do zaostrovanja stanja pride z določenim časovnim zamikom. Ravno iz tega razloga menimo, da je v letu 2013 smiselno preveriti, kako delodajalci v dejavnosti trgovine izpolnjujejo svoje obveznosti iz naslova delovnih razmerij, in v kolikšni meri spoštujejo določbe predpisov, ki se nanašajo na varno in zdravo delo. V dejavnosti trgovine lahko delodajalce ločimo na dve skupini – na velike trgovske sisteme, v katerih je zaposlenih veliko število delavcev in ima delodajalec poslovalnice po celotni državi, in na manjše delodajalce, ki zaposlujejo le nekaj delavcev ali pa se pretežno poslužujejo dela študentov in dijakov (npr. razne butične prodajalne). Inšpektorji bodo v okviru poostrenega nadzora pod drobnogled vzeli področje plačila za delo, spoštovanje določb o delovnem času (zlasti glede razporejanja delovnega časa in nadurnega dela), odmorih in počitkih ter o letnem dopustu, prav tako pa bo pozornost posvečena tudi vprašanju sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas. Inšpektorji bodo preverjali tudi, ali delodajalci spoštujejo določbe Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 s spremembami) glede objave prostih delovnih mest, pozorni pa bodo tudi na delo študentov in dijakov ter na problematiko sklepanja pogodb civilnega prava, ko so podani elementi delovnega razmerja.

Varnost in zdravje pri delu:

Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu v dejavnosti trgovine se bo izvajala z namenom preveriti obremenjenost delavcev pri ročnem premeščanju bremen, saj predstavlja trgovina dejavnost pogostejšega premeščanja bremen. V trgovinski dejavnosti obstaja večja nevarnost za nasilje tretjih oseb, zato bodo inšpektorji tudi preverjali, ali je delodajalec poskrbel za tako ureditev delovnega mesta in opremo, ki tveganje za nasilje tretjih oseb zmanjšata in ki omogočata dostop pomoči na ogroženo delovno mesto. V preteklosti smo bili na inšpektoratu večkrat obveščeni o neustreznih delovnih pogojih, ki so se nanašali na neustrezne toplotne razmere v trgovinah glede najvišjih oz. najnižjih temperatur ter prepiha na delovnih mestih, zato bo pozornost namenjena tudi temu področju. Vsekakor pa se bo preverjala vsebina Izjave o varnosti z oceno tveganja ter ustreznost in zadostnost s strani delodajalca uvedenih varnostnih ukrepov. Tudi področje organiziranosti izvajanja varnosti pri delu in zdravstvenega varstva sta področji, ki jih ZVZD-1 spreminja, zato bodo pristojni inšpektorji določeno pozornost namenili temu področju.

Akcija bo potekala dva meseca.

3. Usmerjena akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje in predpisov o varnosti in zdravju pri delu v dejavnosti gostinstva – lokali s hitro prehrano

Delovna razmerja:

Glede na veliko število delodajalcev, ki se ukvarjajo z dejavnostjo gostinstva in turizma, in glede na število kršitev, ki jih inšpektorji v tej dejavnosti ugotovijo vsako leto, bo v letu 2013 potekal poostren nadzor nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje in predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu v lokalih s hitro prehrano. Večinoma gre za manjše delodajalce, ki zaposlujejo manjše število delavcev, prav tako pa se poslužujejo tudi dela študentov in dijakov. Pri tem bodo inšpektorji preverjali zakonitost zaposlovanja in dela delavcev, in sicer tako državljanov Republike Slovenije, kot tudi državljanov držav članic EU in tretjih držav. Posebej pozorni bodo na spoštovanje določb veljavnih predpisov v zvezi z delovnim časom, odmori in počitki ter letnim dopustom. Preverjali bodo tudi, ali delodajalci spoštujejo določbe v zvezi s plačilom za delo in regresom za letni dopust, ter ali vodijo zahtevane evidence na področju dela. Prav tako bo pod drobnogledom delo študentov in dijakov ter delo na podlagi pogodb civilnega prava, ko so podani elementi delovnega razmerja.

Varnost in zdravje pri delu:

Gostinstvo oz. lokali s hitro prehrano predstavljajo dejavnost, kjer usmerjen nadzor s področja varnosti in zdravja pri delu še ni bil izveden. Ker gre za večinoma manjše delodajalce z manjšim številom zaposlenih oseb ter lahko tudi za samozaposlene osebe, se na tem področju v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu pričakuje nedosledno izvajanje zakonodaje varnosti in zdravja pri delu. ZVZD-1 tudi za manjše delodajalce in samozaposlene osebe prinaša kar nekaj pomembnih novosti. Najprej se bo preverjalo ali so delodajalci oz. morebitne samozaposlene osebe ocenjevali tveganja in kako je to ocenjevanje dokumentirano. Prav tako bo pomembna vsebina same Izjave o varnosti z oceno tveganja, ki mora slediti zahtevam, opredeljenim v zakonodaji. Pomemben vidik nadzora bo tudi usposabljanje delavcev za varno delo, zagotavljanje preventivnih zdravstvenih pregledov, izpolnjevanje poročevalskih obveznosti do Inšpektorata RS za delo, pregledi in preizkusi delovne opreme, pregledi električnih inštalacij, preiskave škodljivosti delovnega okolja ter zagotavljanje in uporaba osebne varovalne opreme. V dejavnosti gostinstva bodo inšpektorji pozorni na varne delovne pogoje, predvsem na ustrezno prezračevanje in temperaturne obremenitve v prostorih, kjer so prisotne peči in friteze. V predvsem večjih lokalih s hitro prehrano so lahko zaposleni obremenjeni z ročnim premeščanjem bremen, zato bomo pozornost namenili tudi ustreznosti dostopa surovin in polizdelkov v skladiščne prostore. Ker ZVZD-1 opredeljuje za delodajalce tudi nove zahteve glede alkoholiziranosti na delovnem mestu, promocije zdravja in nasilja tretjih oseb nad zaposlenimi, bodo inšpektorji na ustrezen in smiseln način nadzirali tudi te dejavnike.

Akcija bo potekala dva meseca.

B. USMERJENE AKCIJE S PODROČJA NADZORA DELOVNIH RAZMERIJ

4. Usmerjena akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje v dejavnosti cestnega potniškega in tovornega prometa (brez taksi prevozov)

Na inšpektorat RS za delo pogosto prejmemo odstope drugih organov (Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor, Policija), ki se nanašajo na kršitve iz pristojnosti inšpektorata za delo v dejavnosti cestnega potniškega in tovornega prometa. Zlasti se v zadnjem času kot problematično kaže vprašanje sklepanja pogodb civilnega prava, s katerimi delodajalci poskušajo nadomestiti pogodbe o zaposlitvi, pri čemer se sklepajo tudi podjemne pogodbe z upokojenci. Inšpektorji bodo zato v letu 2013 izvedli akcijo nadzora, pri kateri bodo preverjali zaposlovanje pri delodajalcih v dejavnosti cestnega potniškega in tovornega prometa, večjo pozornost pa bodo posvetili še določbam veljavnih predpisov glede delovnega časa in vodenja ustreznih evidenc po Zakonu evidencah na področju dela in socialne varnosti ter po Zakonu o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih.

Akcija bo potekala dva meseca, pri izvajanju le-te pa se bomo povezali tudi z Inšpektoratom RS za promet, energetiko in prostor.

5. Usmerjena akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje v dejavnosti zavarovanja

Ugotavljamo, da na področju zavarovanja, predvsem pri delu zavarovalnih agentov, prihaja do sklepanja pogodb civilnega prava med zavarovalnicami in zavarovalnimi agenti. V nekaterih primerih so ti zavarovalni agenti samostojni podjetniki, v nekaterih primerih pa »navadne« fizične osebe. Namen akcije, ki bo potekala v letu 2013, je preveriti, kako je z zaposlovanjem zavarovalnih agentov pri zavarovalnicah, ki poslujejo na ozemlju Republike Slovenije, zlasti še, ali prihaja do sklepanja pogodb civilnega prava v nasprotju z določbami Zakona o delovnih razmerjih. V okviru akcije bodo inšpektorji preverjali tudi, ali ti delodajalci spoštujejo določbe veljavne zakonodaje glede plačila za delo, regresa za letni dopust in delovnega časa.

Akcija bo trajala dva meseca.

6. Usmerjena akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje pri delodajalcih, ki se ukvarjajo z dejavnostjo prodaje preko spletnih trgovin

Področje prodaje preko spletnih trgovin je zaradi nizkih stroškov poslovanja in vedno bolj razširjenega nakupovanja po spletu vedno bolj privlačna oblika opravljanja dela v dejavnosti trgovine. Usmerjenih nadzorov na tem področju doslej še nismo izvajali, zato bo v letu 2013 med drugimi izvedena tudi akcija nadzora pri teh delodajalcih. Inšpektorji bodo v okviru akcije preverjali zakonitost zaposlovanja in spoštovanje določb veljavnih predpisov glede plačila za delo, delovnega časa ter odmorov in počitkov. Preverjalo se bo tudi morebitno sklepanje pogodb civilnega prava v nasprotju z Zakonom o delovnih razmerjih ter delo dijakov in študentov, prav tako pa bodo inšpektorji pri nadzorih, ki bodo opravljeni v okviru te akcije, pod drobnogled vzeli tudi vodenje evidenc na področju dela in socialne varnosti.

Akcija bo trajala dva meseca.

C. USMERJENE AKCIJE S PODROČJA NADZORA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU

7. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu pri

delodajalcih, izbranih na osnovi metodologije naključnih številk – reprezentativni

vzorec

To akcijo Inšpektorat RS za delo izvaja že vrsto let, tudi v letu 2013 se bo izvajala preko celega leta. Izvedba akcije v preteklih letih je pokazala, da pridobljene ugotovitve v zvezi s spoštovanjem osnovnih varnostnih in zdravstvenih zahtev s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu pri naključno izbranih delodajalcih dokaj realno prikazujejo stanje v RS na tem področju. Kakor v preteklih letih, bomo tudi za prihodnje leto naključno izbrali 1000 delodajalcev. Na osnovi opravljenih inšpekcijskih nadzorov se bodo pridobljene ugotovitve uporabile za ugotavljanje splošnega stanja varnosti in zdravja pri delu in v primerjavi s preteklimi leti za ugotavljanje trendov na tem področju v RS. Ugotavljamo tudi, da z naključno izbranim nadzorom znižujemo število subjektov, ki jim je to prvi inšpekcijski nadzor v času njihovega obstoja, kar tudi ni nepomembna ugotovitev za potrjevanje potrebe po izvedbi te akcije.

8. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu v

zvezi s promocijo zdravja na delovnih mestih

ZVZD-1 opredeljuje tudi dolžnost delodajalca, da mora načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnih mestih. To je področje, ki v določenem obsegu zavezuje delodajalca, da prične obvladovati tudi določene zdravstvene dejavnike in tveganja, ki so v neposredni povezavi s samim zdravjem zaposlenih. Ti dejavniki se v svoji široki paleti odražajo na vseh ravneh življenja delavca kakor tudi delovanja delodajalca. Zato bo Inšpektorat na tem področju varnosti in zdravja pri delu pri delu poskusil ustvariti dodano vrednost oz. mu bo posvečal dodatno pozornost skozi usmerjeno akcijo v letu 2013. Namen akcije bo predvsem pridobiti informacije o obsegu implementiranja te nove zahteve med slovenskimi delodajalci, saj je preteklo od uveljavitve novega zakona že eno leto. Zanimive pa bodo tudi konkretne rešitve in ukrepi, za katere so se odločili posamezni delodajalci, saj na to temo na inšpektorat v zadnjem času dobimo kar nekaj konkretnih vprašanj o možnih oz. za inšpektorat sprejemljivih rešitvah.

Akcija se bo izvajala nekaj mesecev.

9. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu pri

delodajalcih, pri katerih so delavci izpostavljeni stirenu

Glede na to, da je bil v akciji nadzora, ki se je izvajala v letu 2007 in 2008 izdelan seznam delovnih mest v pri delodajalcih v Republiki Sloveniji, kjer so delavci izpostavljeni stirenu in si se ugotavljale koncentracije stirena na teh delovnih mestih, se bo v prihodnjem letu akcija izvajala pri vseh tistih delodajalcih, kjer so delavci izpostavljeni koncentracijam stirena, ki so lahko v veliki verjetnosti višje od predpisane mejne vrednosti (20 ppm). Izvajala se bo tudi v pohištveni dejavnosti, kjer so delavci poleg stirena izpostavljeni še drugim organskim topilom ( etilbenzenu, acetonu, ksilenu…). V sklopu akcije se bo preverjalo zlasti:

- osveščenost delodajalcev in delavcev glede nevarnih lastnostih stirena na zdravje,

- izjava o varnosti z oceno tveganja in upoštevanje nevarne lastnosti stirena in ostalih

topilom, ki so jim delavci izpostavljeni

- izvajanje biološkega monitoringa

- katerim ototoksičnim snovem so delavci izpostavljeni ter ali ocena tveganja vključuje vpliv

na varnost in zdravje delavcev, ki izhajajo iz medsebojnega učinkovanja hrupa in

ototoksičnih snovi pri delu.

- izvajanje ukrepov za znižanje zaprašenosti pri brušenju poliestra

- zdravstveni nadzor

- upoštevanje tehničnih ukrepov za znižanje koncentracije stirena na delovnih mestih

- upoštevanje organizacijskih ukrepov zagotavlja izpostavljenosti minimalnega števila

delavcev stirenu,

- zagotavljanje uporabe osebne varovalne opreme in ustreznost le-te.

- način izvajanja meritev koncentracij nevarnih kemičnih snovi na delovnem mestu.

Akcija se bo izvajala od 1.1.2013 do 30.4.2013.

10. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov v zvezi z ustreznostjo varnostnih listov pri uporabi nevarnih kemičnih snovi

Na področju nevarnih kemičnih snovi je v zadnjem obdobju prišlo do korenitih sprememb, ki jih prinašata Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij in njene spremembe, kakor tudi Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L št. 353).

Osnovni podatki, ki delavce seznanjajo o nevarnih lastnosti snovi ali zmesi, so opredeljeni v varnostnih listih. Varnostni list mora uporabnikom omogočiti sprejetje nujnih ukrepov v zvezi z varovanjem zdravja ljudi in varnosti na delovnem mestu ter z varstvom okolja. V kolikor delavci rokujejo z nevarnimi kemičnimi snovmi, jim mora delodajalec zagotoviti varnostni list. Vsebina varnostnih listov pa je določena v Uredbi REACH v prilogi II. oziroma v Uredbi komisije (EU) št. 453/2010 z dne 20.5.2010 v prilogi I in v prilogi II. Na vsebino varnostnih listov je močno vplivala tudi Uredba 1272/2008/ES, ki je začela veljati 20.1.2009. Uredba 1272/2008/ES, je torej prinesla korenita spremembe glede razvrščanja, označevanja in pakiranja snovi in zmesi ter vplivala na spremembe vsebine varnostnih listov.

Glede na velike predhodno navedene spremembe in novosti se pri inšpekcijskih nadzorih ugotavljajo številne nepravilnosti v zvezi z ustreznostjo varnostnih listov pri uporabi nevarnih kemičnih snovi, ki se kažejo predvsem v tem, da so varnostni listi napisani samo v tujem jeziku, da v varnostnih listih niso navedeni standardi osebne varovalne opreme, da so navedene neustrezne vrste in tipi opreme, da se ne upoštevajo predpisane mejne vrednosti, ipd.

Nedvoumno je, da je zagotavljanje ustreznih varnostnih listov in upoštevanje ukrepov iz varnostnih listov ter poznavanje vsebine varnostnih listov, ki morajo biti v slovenskem jeziku in v jeziku, ki ga delavec razume, nujno potrebno za varno rokovanje z nevarnimi kemičnimi snovmi. Ravno zaradi predhodno omenjenega in zaradi že ugotovljenih nepravilnosti v zvezi s tem, ocenjujemo, da je ta akcija potrebna, z namenom izboljšati razmere na omenjenem področju.

Akcija se bo izvajala v drugi polovici leta.

11. Akcija nadzora nad dejavniki tveganja, posledica katerih so padci in zdrsi delavcev na istem nivoju

V letu 2014 se bo v EU izvajala kampanja, ki bo obravnavala dejavnike tveganja, zaradi katerih prihaja do poškodb delavcev kot posledica padcev in zdrsov na istem nivoju. Zaradi tega smo se odločili, da takšno akcijo pripravimo v Sloveniji že v letu 2013 in sicer z namenom, da ugotovimo dejansko stanje v zvezi s tem, tako da bomo na ta način tudi lažje sodelovali pri pripravi same EU kampanje, v katero so vključene vse članice EU. V letu 2013 bomo poskusili pridobiti relevantne informacije glede nezgod pri delu, ki so se dogodile zaradi padcev in zdrsov na istem nivoju, vzrokov za to (ustreznost vseh korakov ocenjevanja tveganj), glede preventivnih ukrepov preprečevanja takšnih nezgod ter glede prijavljanja nezgod pri delu Inšpektoratu RS za delo. Akcija se bo izvajala 2 meseca.

12. Akcija nadzora zagotavljanja, uporabe in ustreznosti OVO

Zagotavljanje in uporaba ustrezne osebne varovalne opreme delodajalcem še vedno predstavlja veliko problemov, kršitve in nepravilnosti v zvezi s tem pa predstavljajo po statističnih podatkih inšpektorata precejšen delež, glede na vse ostale ugotovljene nepravilnosti. V letu 2013 se izvajanje samostojne akcije s tega področja ne načrtuje, v določenem obsegu pa bo smiselno prisotna v vseh ostalih akcijah, ki se bodo v tem letu izvajale. Tako bo nadzor poleg ugotavljanja zagotavljanja in uporabe osebne varovalne opreme obsegal tudi namensko opredeljenost in uporabo glede na dejanske nevarnosti, ki se pojavljajo v delovnem procesu ter tudi ustreznost v zvezi s CE oznakami, izjavo o skladnosti, označevanjem in navodili za njeno uporabo.

13. Akcija nadzora v zvezi z izpostavljenostjo tveganjem, ki nastanejo zaradi umetnih optičnih sevanj

Ta akcija se trenutno že izvaja, njeno izvajanje pa se bo preneslo tudi v prva dva meseca leta 2013. Pozornost bo še vedno namenjena ocenjevanju tveganj prisotnosti umetnih optičnih sevanje ter uvedbi ukrepov s strani delodajalcev, s katerimi se ščiti delavce pred negativnimi vplivi samih sevanj.

14. Akcija nadzora delodajalcev v gozdarski dejavnosti

V gozdarski panogi je bilo v letu 2011 povečano število nezgod s smrtnim izidom, akcija se je izvajala že v letu 2012, zaključila pa se bo konec januarja 2013. Poostren nadzor se izvaja nad izvajalci vseh del v gozdu, s poudarkom na uporabi osebne varovalne opreme, strokovne usposobljenosti in upoštevanja pravil varnega dela v gozdarstvu. Pri tem sodelujemo tudi z gozdarsko inšpekcijo.

D. DRUGE AKCIJE

V letu 2013 se bodo na podlagi medsebojnega dogovarjanja izvajale tudi različne skupne akcije z drugimi inšpekcijskimi organi (dejavnost prometa: taksisti, prevozi oseb in blaga, področje javnih prireditev, različni gostinski obrati in nočni lokali, »sečnja gozdov«, gospodarski ribolov, nadzor nad licencami zdravnikov in dejavnost gradbeništva, kjer bomo prevzeli vlogo koordinatorja).

IV. PROGRAMSKE USMERITVE SOCIALNIH INŠPEKTORJEV

Po Zakonu o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV) in 1. odstavku 10. člena Pravilnika o izvajanju inšpekcijskega nadzora na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 74/2004, v nadaljevanju pravilnik) izvaja socialna inšpekcija nadzor nad delom javnih socialno varstvenih zavodov, koncesionarjev in drugih pravnih ali fizičnih oseb, ki izvajajo socialno varstvene storitve na podlagi dovoljenja za delo.

Socialna inšpekcija izvaja tudi nadzor nad delom drugih izvajalcev, ki izvajajo dopolnilne, razvojne in preventivne programe na področju socialnega varstva ter varstva otrok in družine po posebni pogodbi o sofinanciranju, za njihov nadzor pa se smiselno uporabljajo določila o izrednem inšpekcijskem nadzoru.

1.Redni inšpekcijski nadzor

Redni inšpekcijski nadzor mora biti pri vsakem izvajalcu socialno varstvene dejavnosti opravljen najmanj enkrat v obdobju treh let. Praviloma se bodo redni inšpekcijski nadzori v letu 2013 izvedli pri vseh tistih izvajalcih, pri katerih v zadnjih dveh letih nismo izvedli rednega nadzora.

Pri izvedbi rednih inšpekcijskih nadzorov bodo v skladu z določili 1. odstavka 10. člena pravilnika v letnem programu rednih nadzorov za leto 2013, poleg izvajalcev pri katerih bo izveden nadzor, določena tudi strokovna področja, ki se bodo pri teh izvajalcih še posebej podrobno proučila.

Pri pripravi programa rednih inšpekcijskih nadzorov na področju socialnega varstva v letu 2013 bodo za posamezne izvajalce socialno varstvene dejavnosti upoštevane spodaj navedene usmeritve, določene dopolnitve so mogoče na predlog Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

V letu 2013 se opravijo redni inšpekcijski nadzori pri naslednjih izvajalcih socialno varstvene dejavnosti:

Centri za socialno delo

Pri centrih za socialno delo se bo proučilo izvajanje nalog s področja rejništva. Nadzirano bo preverjanje izvajanja nalog centra za socialno delo po veljavni zakonodaji. Preverjani bodo predvsem postopki namestitve otroka v rejniško družino, delovanje individualne projektne skupine za rejenca, usmerjena ravnanja za odpravo vzrokov zaradi katerih je bil otrok oddan v rejništvo ter ravnanja, ki so povezana s prenehanjem rejništva.

Nadzor bo izveden pri naslednjih izvajalcih:

· Center za socialno delo Ljubljana Moste Polje,

· Center za socialno delo Metlika,

· Center za socialno delo Mozirje,

· Center za socialno delo Ormož,

· Center za socialno delo Piran,

· Center za socialno delo Postojna,

· Center za socialno delo Ravne na Koroškem,

· Center za socialno delo Ribnica,

· Center za socialno delo Ruše,

· Center za socialno delo Sevnica,

· Center za socialno delo Sežana,

· Center za socialno delo Slovenska Bistrica,

· Center za socialno delo Slovenj Gradec,

· Center za socialno delo Slovenske Konjice,

· Center za socialno delo Škofja Loka,

· Center za socialno delo Šmarje pri Jelšah,

· Center za socialno delo Tolmin,

· Center za socialno delo Trbovlje,

· Center za socialno delo Trebnje,

· Center za socialno delo Velenje,

· Center za socialno delo Zagorje ob Savi.

Izvajalci socialno varstvene storitve institucionalnega varstva starejših

Pri domovih za starejše ter koncesionarjih, ki izvajajo socialno varstveno storitev institucionalno varstvo starejših bo proučeno predvsem:

- uveljavljanje pravic upravičencev do storitve (informiranje, sprejem novih uporabnikov, vključevanje novih uporabnikov v socialne mreže izvajalca storitve),

- dostop upravičencev in uporabnikov do informacij, možnosti aktivnega sodelovanja uporabnikov pri izvajanju storitve (individualni načrti obravnave uporabnikov, organiziranost uporabnikov za sodelovanje z vodstvom izvajalca storitve, možnosti dajanja pripomb in predlogov, postopek ugovora in pritožbe),

- notranje in zunanje premestitve in odpusti uporabnikov storitve (evidence, pogoji, kriteriji, soglasja),

- delo z dementnimi uporabniki storitve (vrsta oskrbe, povečano varovanje, posebni program aktivnosti, pogoji za izvajanje vrste oskrbe IV, delo s svojci),

- storitev institucionalno varstvo starejših v obliki dnevnega varstva,

- delo z drugimi skupinami uporabnikov storitve institucionalno varstvo starejših,

- izvajanje nalog priprave okolja na starost in socialne oskrbe za uporabnike storitve.

Nadzor bo izveden pri naslednjih izvajalcih:

Dom starejših občanov Črnomelj,
Dom upokojencev Gradišče,
Dom upokojencev Izola,
Dom starejših občanov Kamnik,
Dom starejših občanov Kočevje,
Dom starejših občanov Center Tabor-Poljane Ljubljana,
Dom starejših občanov Fužine Ljubljana,
Dom starejših občanov Ljubljana Bežigrad,
Dom starejših občanov Ljubljana Moste Polje,
Dom starejših Logatec,
Dom počitka Metlika,
Dom dr. Jožeta Potrča Poljčane,
Dom upokojencev Postojna,
Dom starejših občanov Preddvor,
Dom starejših na Fari Prevalje,
Center slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka,
Dom Tisje Šmartno pri Litiji,
Dom starejših občanov Tezno Maribor,
Dom Petra Uzarja Tržič,
Dom za varstvo odraslih Velenje.

DEOS d.d., PE Center starejših Cerknica,
Socialno varstveni zavod Vitadom, PE Dom za starejše občane Bor, Črni Vrh nad Idrijo,
DEOS d.d., PE Notranje Gorice,
DEOS d.d., PE Center za starejše d.d. Gornji Grad,
DSO Ribnica d.o.o.,
Dom starejših Idila Jarenina,
Zavod sv. Rafaela, Dom starejših Vransko,
Dom starejših Vital Kuzma d.o.o.,
DOSOR, DSO Radenci d.o.o.,
Dom Danica d.o.o. Šmarje pri Kopru.

Izvajalci socialno varstvene storitve pomoč družini na domu kot socialna oskrba na domu

Pri nadzoru izvajanja socialno varstvene storitve pomoč družini na domu kot socialna oskrba na domu (pri javnih zavodih, koncesionarjih in izvajalcih z dovoljenjem za delo) bo proučeno predvsem:

- pravne podlage izvajanja storitve in izračun višine prispevkov uporabnikov storitve,

- izvajanje storitve v okviru predpisanega standarda in normativa storitve,

- postopek ugotavljanja upravičenosti do storitve in pogojev za izvajanje storitve,

- vodenje predpisane dokumentacije in evidenc o opravljanju storitve,

- pogodbe in poročila o superviziji neposrednih izvajalcev storitve.

Nadzor bo izveden pri naslednjih izvajalcih:

· Zavod za oskrbo na domu Ljubljana,

· Center za pomoč na domu Maribor,

· Dom starejših Preddvor,

· Dom Petra Uzarja Tržič,

· Center za socialno delo Mozirje,

· Center za socialno delo Piran,

· Center za socialno delo Postojna,

· Center za socialno delo Ravne na Koroškem,

· Center za socialno delo Ribnica,

· Center za socialno delo Ruše,

· Center za socialno delo Sevnica,

· Center za socialno delo Slovenska Bistrica,

· Center za socialno delo Šmarje pri Jelšah,

· Center za socialno delo Tolmin,

· Center za socialno delo Velenje,

· Center za socialno delo Zagorje ob Savi.

· TURZIS, turizem, zdravstvo, storitve, d.o.o.,

· Zavod Sv. Rafaela Vransko,

· Zavod medgeneracijsko središče Komenda,

· Agencija za dolgotrajno oskrbo na domu Beltinci,

· Pomoč, socialni servis d.o.o. Trebnje,

· Oskrba in pomoč, Olga Lupša s.p. Ljutomer,

· DOMANIA, zavod za dnevno varstvo starejših in pomoč na domu Puconci.

Lokalne skupnosti - naloge zagotavljanje storitve pomoč družini na domu kot socialne oskrba na domu

Nadzirano bo izvajanje nalog, ki jih občinam nalaga zakon o socialnem varstvu za zagotavljanje storitve pomoč družini na domu kot socialne oskrba na domu, zlasti še:

- organiziranost zagotavljanja storitve v občini,

- način in postopki izbire neposrednih izvajalcev storitve,

- obseg opravljanja storitve,

- izračun višine prispevkov uporabnikov storitve,

- uresničevanje predpisov Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev.

Nadzor bo izveden pri naslednjih občinah:

· Občina Ajdovščina,

· Občina Apače,

· Občina Beltinci,

· Občina Benedikt,

· Občina Bistrica ob Sotli,

· Občina Bled,

· Občina Bloke,

· Občina Bohinj,

· Občina Borovnica,

· Občina Bovec,

· Občina Braslovče,

· Občina Brda,

· Občina Brezovica,

· Občina Brežice,

· Občina Cankova,

· Mestna občina Celje,

· Občina Cerklje na Gorenjskem,

· Občina Cerknica,

· Občina Cerkno,

· Občina Cerkvenjak,

· Občina Cirkulane,

· Občina Črenšovci,

· Občina Črna na Koroškem,

· Občina Črnomelj,

· Občina Destrnik,

· Občina Divača,

· Občina Dobje,

· Občina Dobrepolje,

· Občina Dobrna,

· Občina Dobrova-Polhov Gradec,

· Občina Dobrovnik,

· Občina Dol pri Ljubljani,

· Občina Dolenjske Toplice,

· Občina Domžale,

· Občina Dornava,

· Občina Dravograd,

· Občina Duplek,

· Občina Gorenja vas –Poljane,

· Občina Gorišnica,

· Občina Gorje,

· Občina Gornja Radgona,

· Občina Gornji Grad,

· Občina Gornji Petrovci,

· Občina Grad,

· Občina Grosuplje,

· Občina Hajdina,

· Občina Hoče-Slivnica,

· Občina Hodoš,

· Občina Horjul,

· Občina Hrastnik,

· Občina Hrpelje-Kozina,

· Občina Idrija,

· Občina Ig,

· Občina Ilirska Bistrica,

· Občina Ivančna Gorica,

· Občina Izola,

· Občina Jesenice,

· Občina Jezersko,

· Občina Juršinci,

· Občina Kamnik,

· Občina Kanal,

· Občina Kidričevo,

· Občina Kobarid,

· Občina Kobilje,

· Občina Kočevje,

· Občina Komen,

· Občina Komenda,

· Mestna občina Koper,

· Občina Kostel,

· Občina Kozje,

· Občina Postojna,

· Občina Sežana,

· Občina Šentjernej.

Izvajalci socialno varstvene storitve socialni servis

Pri izvajalcih socialno varstvene storitve socialni servis se bo proučilo predvsem:

- izvajanje socialnega servisa-upravičenost do storitve,

- pravno-formalne podlage za izvajanje storitve,

- cena storitve - izračun in soglasje pristojnega ministrstva, cenik storitve,

- dokumentacija opravljanja storitve.

Nadzor bo izveden pri naslednjih izvajalcih:

TURZIS, turizem, zdravstvo, storitve, d.o.o.,
Pomoč, socialni servis d.o.o. Trebnje,
DOKTOR 24, d.o.o., Ljubljana,
Zavod za pomoč občanom Sonce Ljubljana.

Izvajalci socialno varstvene storitve institucionalnega varstva odraslih oseb z motnjami v duševnem razvoju, s težavami v duševnem zdravju, s senzornimi motnjami, motnjami v gibanju in z napredovalno kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja:

V posebnih socialno varstvenih zavodih in posebnih enotah domov starejših ter varstveno delovnih centrih, ki izvajajo socialno varstvene storitve institucionalnega varstva odraslih oseb z motnjo v duševnem razvoju in z več motnjami, se bo še posebej proučilo:

- prilagoditev programa izvajanja storitve posameznim skupinam stanovalcev in potrebam posameznika,

- uporabo metod dela in strokovnih načel, s katerimi izvajalec spodbuja aktivnost in avtonomijo stanovalcev ter skrbi za zagotavljanje dostojanstva posameznika.

Nadzor bo izveden pri naslednjih izvajalcih:

· Dom Nine Pokorn – Grmovje, Žalec,

· Dom upokojencev Podbrdo, Enota Petrovo Brdo,

· Dom starejših občanov Ilirska Bistrica,

· Dom upokojencev Danice Vogrinec Maribor,

· Želva d.o.o., Ljubljana.

Izvajalci socialno varstvene storitve institucionalnega varstva otrok in mladoletnikov z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju

V socialno varstvenem zavodu za usposabljanje se bo pri izvajanju socialno varstvene storitve institucionalnega varstva otrok in mladoletnikov z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju še posebej podrobno proučilo:

– skladnost izvajanja socialne oskrbe s predpisanim standardom in normativom po pravilniku,

– pogoje in način zagotavljanja celovitosti obravnave pri nudenju storitve in

– postopke in programe priprave in podpore za življenje po zaključku usposabljanja.

Nadzor bo izveden pri naslednjih izvajalcih:

· Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna,

· Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem.

Izvajalci socialno varstveno storitev vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji

Pri Varstveno delovnih centrih in koncesionarjih, ki izvajajo socialno varstveno storitev vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji za duševno in telesno prizadete odrasle osebe se bo še posebej podrobno proučilo:

- postopke in strokovna ravnanja izvajalca pri sprejemu, premestitvi ali odpustu uporabnikov,

- skladnost izvajanja socialne oskrbe s predpisanim standardom in normativom po pravilniku,

- uporabo predpisanih metod dela in strokovnih načel, s katerimi izvajalec spodbuja avtonomijo uporabnikov ter skrbi za zagotavljanje načela individualizacije in

- pogoje in način zagotavljanja celovitosti obravnave in možnosti izbire pri nudenju storitve.

Nadzor bo izveden pri naslednjih izvajalcih

· Varstveno delovni center Vrhnika – Idrija,

· Varstveno delovni center Tolmin,

· Varstveno delovni center Ajdovščina – Vipava,

· Varstveno delovni center Koper,

· Varstveno delovni center Kranj,

· Zveza društev za cerebralno paralizo Sonček.

2. Izredni inšpekcijski nadzori

Po zakonu se bodo izredni inšpekcijski nadzori izvajali na pobudo upravičenih predlagateljev ter po oceni direktorja socialne inšpekcije.

Glede na vse navedene naloge, si bo Inšpektorat RS za delo s svojo represivno in preventivno vlogo tudi v letu 2013 prizadeval, da bi se sprejeta zakonodaja spoštovala v čim večji meri.

Franc RANČIGAJ

Glavni inšpektor RS za delo

PROGRAMSKE USMERITVE INŠPEKTORATA RS ZA DELO ZA LETO 2012

I. SPLOŠNO

Na podlagi 1. člena Zakona o inšpekciji dela (Uradni list RS, št. 38/1994, 32/1997 in 36/2000) bo Inšpektorat RS za delo v letu 2012 opravljal redne naloge inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, sodelovanje delavcev pri upravljanju, stavke ter varnost in zdravje pri delu ter opravljal inšpekcijsko nadzorstvo tudi nad izvajanjem predpisov, ki to izrecno določajo. V skladu z Zakonom o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/2007- UPB 2 in nadaljnjimi spremembami) bo opravljal nadzorstvo nad izvajanjem dela javno socialno varstvenih zavodov, koncesionarjev in drugih pravnih ali fizičnih oseb, ki izvajajo socialno varstvene storitve na podlagi dovoljenja za delo, ter izvajanje dopolnilnih, razvojnih in preventivnih programov na področju socialnega varstva in varstva otrok in družine, ki so sofinancirani po posebnih pogodbah z Ministrstvom za delo, družino ali socialne zadeve. V okviru organa se bo opravljal tudi inšpekcijski nadzor nad zakonitostjo dela izvajalcev postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij ter zakonitostjo dela komisij. S sprejetjem Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/2010) je v inšpekcijski nadzor v okviru Inšpektorata RS za delo vključen tudi nadzor s tega področja.

Pripravljene in izvedene bodo različne usmerjene akcije nadzora tako s področja delovnih razmerij kot tudi s področja varnosti in zdravja pri delu, ki bodo usmerjene bodisi na posamezno skupino subjektov nadzora oziroma v izvajanje predpisov v določeni dejavnosti. Z izvajanjem nadzora bomo poskušali oceniti trenutno stanje na posameznih področjih in pa okrepiti prisotnost pri posebej izpostavljenih subjektih oziroma dejavnostih, istočasno pa so ugotovitve inšpektorjev lahko pomemben prispevek pri oblikovanju predlogov za spremembe predpisov. Usmerjene akcije bodo organizirane na področjih, kjer smo v preteklem času ugotovili večje število kršitev oziroma subjekti nadzora že dalj časa niso bili nadzorovani, ponekod pa bomo nadzor izvajali prvič. Večji del pozornosti bomo namenili kakovosti opravljenega dela in enotnemu uresničevanju politike in ukrepov na področju inšpekcije dela.

Bistvenega pomena za Inšpektorat v prihodnjem letu je novi informacijski sistem zajemanja statističnih podatkov, ki združuje dosedanje tri podatkovne baze in je bil potreben temeljite prenove. Novi program prinaša tudi številne prednosti, vsak podatek se bo vnesel samo enkrat, podatki bodo dosegljivi brez zamikov, manj bo tudi administrativnega dela in podvajanja. V nadaljevanju bomo zelo pozorni na pravne podlage za zbiranje podatkov na inšpektoratu in trudili se bomo, da bodo vzpostavljene takšne pravne podlage, ki omogočajo elektronsko poslovanje.

Pripravljamo tudi reorganizacijo ter temu primerno obsežno spremembo akta o sistemizaciji delovnih mest, kar pomeni, da se bodo združevale posamezne enote, s tem pa bomo lahko reševali tudi probleme s pomanjkanjem kadra, tako inšpektorjev kot tudi drugih profilov (izterjava, finance, informatika, sodelovanje z mediji itd.). Vzporedno bomo pripravili tudi pravne podlage za spremembe organizacije v novem Zakonu o inšpekciji dela ter predlagali vsebinske spremembe tega zakona, ki bodo olajšale delo inšpektorjev. Aktivno bomo sodelovali tudi pri predlogih sprememb druge zakonodaje, pri kateri opažamo, da bi spremembe izboljšale učinkovitost uveljavljanja pravic posameznikov in pripomogle k učinkovitejšemu delu inšpektorjev.

Inšpektorat RS za delo bo ob represivnem delovanju tako kot že doslej tudi v letu 2012 deloval preventivno. Preventivno vlogo izvaja na podlagi 4. člena Zakona o inšpekciji dela s podajanjem strokovne pomoči delodajalcem in delavcem v zvezi z uresničevanjem zakonov in drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov iz svoje pristojnosti. Ravno tako bomo v letu 2012 sodelovali z drugimi inšpekcijami, z zavodi, pristojnimi za zaposlovanje, z zavodi za zdravstveno zavarovanje ter za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot tudi s sindikalnimi oziroma strokovnimi združenji delavcev in združenji delodajalcev ter ostalimi strokovnjaki s področja dela.

Zelo pomembno področje je izvajanje Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/2011), ki bo v prihodnje zahtevalo veliko pozornosti, tudi v preventivnem smislu. Zakon v predpise o varnosti in zdravju pri delu vnaša novo skupino nevarnosti za zaposlene, ki jih je potrebno upoštevati, to so tako imenovana psihosocialna tveganja na delu. To so različna ravnanja in okoliščine v zvezi z delom, ki v posledici lahko povzročijo konflikt in stres, ter v primeru daljšega trajanja, tudi resne zdravstvene okvare. Tudi kot delodajalec bomo sprejeli ukrepe in poskrbeli za ureditev delovnih mest in opreme v zvezi z nevarnostjo tretjih oseb.

Kot ena izmed posledic gospodarske krize se kaže vsesplošna problematika v zvezi s plačilom za delo in regresom za letni dopust. Za učinkovitejše delovanje inšpektorata v zvezi z ugotavljanjem tovrstnih kršitev se bo intenziviralo sodelovanje z Davčno upravo RS, predvsem v zvezi z vzpostavitvijo vzajemnega sistema obveščanja o ugotovitvah pri inšpekcijskih nadzorih, ki bo posledično omogočilo dosledno sankcioniranje kršiteljev ter ob izpolnjenih pogojih sprožilo podajo kazenskih ovadb pristojnim organom.

Aktivnejše sodelovanje, ki je bilo v letu 2011 vzpostavljeno z Varuhom človekovih pravic, Komisijo za preprečevanje korupcije, Uradom za enake možnosti in Nacionalnim preiskovalnim uradom se bo v letu 2012 nadaljevalo.

Sodelovali bomo tudi pri pripravi zakonskih in podzakonskih predpisov, sodelovanje pa bo potekalo tudi na medresorski ravni preko različnih delovnih skupin (npr. medresorska delovna skupina za boj proti trgovini z ljudmi).

Inšpektorat RS za delo bo v letu 2012 izvajal tudi obveznost glede nadzora izvajanja usposabljanja koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih ter organizacije in izvajanja preverjanja znanja koordinatorjev za pridobitev potrdila o strokovni usposobljenosti.

V letu 2012 bo Inšpektorat RS za delo organiziral 10. konferenco, s katerimi širšo strokovno javnost opozarjamo na določeno tematiko in na ta način poskušamo delodajalce spodbuditi k ustreznejšim rešitvam različnih vprašanj. V letu 2012 bomo opravili pregled desetletnega dela, v ospredju pa ostajajo psihosocialni dejavniki tveganj.

Pomemben del nalog bo vezan tudi na delo Inšpektorata RS za delo kot prekrškovnega organa.

Na področju delovanja Inšpektorata RS za delo v mednarodnem prostoru bo Inšpektorat RS za delo izvajal naloge, ki se nanašajo na delovanje v Odboru glavnih inšpektorjev za delo pri Evropski komisiji (SLIC – Senior Labour Inspectors Committe). Naše aktivnosti so povezane tudi z obveznostmi Republike Slovenije pri izvrševanju sprejetih mednarodnih obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije MOD št. 81 o inšpekciji dela v industriji in trgovini, iz Revidirane Evropske socialne listine ter vrste direktiv s področja varnosti in zdravja pri delu in delovnih razmerij, sprejetih v okviru EU. Predvsem se to nanaša na zagotavljanje podatkov in poročanje v zvezi s temi dokumenti. Inšpektorat RS za delo bo v letu 2012 sodeloval tudi pri izvajanju Twinning projekta v Črni gori, ki se nanaša na harmonizacijo in implementacijo zakonodaje na področju inšpekcije dela in varnosti pri delu.

Zakonodaja na več mestih zahteva strokovno usposobljenega uslužbenca. Tako iz Konvencije MOD št. 81 o inšpekciji dela , iz Zakona o inšpekciji dela kot tudi iz Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 56/2002, 26/2007) izhaja, da ima inšpektor pravico in dolžnost izpopolnjevati svoje strokovno znanje in se usposabljati za opravljanje svojih nalog. Zato bomo na Inšpektoratu RS za delo tudi v letu 2012 organizirali izpopolnjevanja oziroma usposabljanja uslužbencev, predvsem na tistih področjih inšpekcijskega nadzora, ki v zadnjem času doživljajo največ sprememb oziroma se nanašajo na pooblastila inšpektorjev in zagotavljanje enotne politike nadzora organa. Z letnim načrtom izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja uslužbencev Inšpektorata RS za delo se bo določilo podrobnejše vsebine, vrste in nameni. Usposabljanje prispeva k optimalnejši izrabi delovnih zmožnosti ter k večji delovni uspešnosti, zlasti če so potrebe po usposabljanju pravilno ugotovljene ter je načrtovanje usposabljanja sistematično in stalno.

II. POROČILO O DELU INŠPEKTORATA RS ZA DELO ZA LETO 2011

Inšpektorat RS za delo bo na podlagi 5. člena Zakona o inšpekciji dela predložil resornemu ministrstvu poročilo o svojem delu za preteklo koledarsko leto. Poročilo bo dobilo novo celostno podobo.

III. USMERJENE AKCIJE NADZORA S PODROČJA DELOVNIH RAZMERIJ IN S PODROČJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU

V letu 2012 bodo inšpektorji za delo izvajali različne usmerjene akcije nadzora nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu ter s področja delovnih razmerij.

V zadnjem času se vse pogosteje srečujemo s problematiko psihosocialnih tveganj na delu.

Le ta so bila opredeljena kot eden izmed poglavitnejših sodobnih izzivov za varnost in zdravje, kajti na delovnem mestu so povezana s težavami, kot so težka obremenitev, monotono delo, raznolika pričakovanja glede delovne uspešnosti, stres v zvezi z delom ter nasilje, nadlegovanje in ustrahovanje na delovnem mestu, Poleg tega postaja očitno, da je stres povezan s slabšo zmogljivostjo, večjo odsotnostjo od dela in tudi z večjim številom nezgod. Prekomeren stres je nevaren za zdravje delavca in lahko povzroči, da oseba ni več zmožna obvladati vseh zahtev.

Njihova obravnava bo v letu 2012 kot rdeča nit vključena v obe področji nadzora, saj smo si zastavili cilj prispevati k vzpostavitvi takega delovnega okolja in storitev na področju zdravja pri delu, ki bo omogočal delavcem polno in produktivno delovanje v poklicnem življenju.

Za dosego tega cilja bo inšpektorat aktivno sodeloval pri promociji varnosti in zdravja na nacionalni ravni ter se aktivno vključil tudi v vseevropsko kampanjo na tem področju. Ciljne skupine so zdravstveni sektor, vključno s socialnim varstvom, storitveni sektor in transportni sektor. Na spletni strani smo pripravili različna gradiva v smislu presoje, smernic in orodij za pregled psihosocialnih tveganj na delu.

Namen in kratka vsebina drugih usmerjenih akcij sta predstavljena v nadaljevanju.

A. USMERJENE AKCIJE, KI SE BODO IZVAJALE NA OBEH PODROČJIH NADZORA

1. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje in predpisov o varnosti in zdravju pri delu pri prevoznikih oseb in blaga

Kljub temu, da se je akcija že izvajala, ugotavljamo večje število kršitev. V letošnjem letu smo prejeli pobudo za poostreni nadzor tudi s strani sindikatov. V okviru akcije bomo na področju delovnih razmerij preverili izvajanje določb delovnopravne zakonodaje v zvezi z aktom o sistemizaciji oz. izjavo o varnosti (če delodajalec zaposluje manj kot deset delavcev), zaposlovanjem, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava, v primerih obstoja elementov delovnega razmerja, delovnim časom, zagotavljanjem odmorov in počitkov, nočnim delom ter vodenjem evidenc na področju dela itd. Inšpektorji bodo preverjali tudi izvajanje določb Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (Uradni list RS, št. 76/2005 s spremembami).

Prav tako bodo v okviru akcije nadzorovana opredelitev nevarnosti in ukrepov v oceni tveganja, izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov, usposabljanje za varno delo vključno z dodatnimi znanji glede uporabe dvižnih naprav, pregledi in preizkusi ter ustreznost delovne in dodatne opreme, ki se uporablja pri zagotavljanju in izvajanju storitev ter zagotavljanje in uporaba ustrezne osebne varovalne opreme.

2. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov s področja delovnopravne zakonodaje in zagotavljanja varnosti in zdravju pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih

Kljub gospodarski krizi, ki se je najmočneje odrazila ravno v dejavnosti gradbeništva, ostaja ta dejavnost še naprej pri vrhu, kar zadeva število ugotovljenih kršitev delovnopravne zakonodaje, kakor tudi v povezavi s hujšimi nezgodami pri delu. V letu 2012 se zato predlaga ponovna izvedba usmerjene akcije nadzora, in sicer tako na področju delovnih razmerij, kakor tudi na področju varnosti in zdravja pri delu. Na področju izvajanja delovnopravnih predpisov bo poseben poudarek dan vprašanju zakonitosti zaposlovanja, zlasti zaposlovanja državljanov držav članic EU ter državljanov tretjih držav. Glede na številne kršitve, ki jih inšpektorji ugotavljajo v povezavi z nezakonitim zagotavljanjem dela, bo pod drobnogledom tudi izvajanje instituta zagotavljanja dela delavca drugemu uporabniku. Inšpektorji bodo posebej pozorni tudi na izvajanje določb, ki se nanašajo na delovni čas, odmore in počitke ter letni dopust.

Gradbeništvo velja za najnevarnejšo dejavnost, saj se največ nezgod pri delu zgodi prav na gradbiščih. V zadnjih letih se je stanje v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu na slovenskih gradbiščih sicer vidno izboljšalo, a ocenjujemo, da je kontinuirani nadzor še vedno potreben. Inšpekcijski nadzor na gradbiščih bo usmerjen v izpolnjevanje obveznosti naročnikov in koordinatorjev, varovanje pred padci z višine ali v globino, v zagotavljanje in uporabo osebne varovalne opreme ter v zagotavljanje drugih osnovnih predpisanih zahtev s področja varnosti in zdravja pri delu.

3. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje in predpisov o varnosti in zdravju pri delu v medijskih hišah

Glede na aktualno problematiko v nekaterih medijskih hišah, ki je bila v zadnjem času tudi javno izpostavljena, se predlaga v letu 2012 tudi usmerjena akcija nadzora v medijskih hišah, in sicer na področju nadzora delovnih razmerij, kot tudi na področju nadzora varnosti in zdravja pri delu.
Na področju delovnih razmerji bo posebna pozornost namenjena nadzoru izvajanja določb Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 s spremembami) v zvezi z zaposlovanjem (s posebnim poudarkom na 11. členu tega zakona), sklepanjem pogodb o zaposlitvi za določen čas, delovnim časom, odmori in počitki ter evidencami o delovnem času. Poudarek bo dan tudi spoštovanju določb Zakona o delovnih razmerjih v zvezi s plačilom za delo in regresom za letni dopust. Inšpektorji s področja varnosti bodo preverjali osnove zahteve v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravjem pri delu, še posebej z vidika novih določb zakona.

B. USMERJENE AKCIJE S PODROČJA NADZORA DELOVNIH RAZMERIJ

4. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje pri delodajalcih, ki opravljajo dejavnost posredovanja zaposlitve in zagotavljanja dela

V okviru akcije nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje pri delodajalcih, ki opravljajo dejavnost posredovanja zaposlitve in zagotavljanja dela, bodo inšpektorji preverjali izvajanje določb delovnopravne zakonodaje v zvezi z zaposlovanjem, plačilom za delo, delovnim časom, odmori in počitki, letnim dopustom in regresom za letni dopust. Prav tako bodo inšpektorji pri delodajalcih, ki opravljajo dejavnost posredovanja zaposlitve in zagotavljanja dela, preverjali, ali so pred začetkom opravljanja omenjenih dejavnosti pridobili zahtevano koncesijo oziroma ali so bili vpisani v register. Pri delodajalcih, ki zagotavljajo delo delavcev drugemu uporabniku, bodo inšpektorji preverjali, ali ti delodajalci upoštevajo določbe 165. člena Zakona o urejanju trga dela, skladno s katerimi ima delodajalec obveznost v času trajanja zaposlitve zagotoviti delavcu vse pravice iz delovnega razmerja, ki mu pripadajo skladno s predpisi, ki urejajo delovna razmerja.

5. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje v dejavnosti strežbe jedi in pijač oziroma v gostinski nastanitveni dejavnosti – turistične kmetije

Med dejavnostmi, v katerih inšpektorji najpogosteje ugotavljajo razne kršitve delovnopravne zakonodaje, je tudi dejavnost strežbe jedi in pijač oziroma gostinska nastanitvena dejavnost. Glede na ugotovitve inšpektorjev v preteklosti bo v okviru te usmerjene akcije pod drobnogled vzeto izvajanje predpisov v zvezi z zaposlovanjem, s posebnim poudarkom na zaposlovanju za določen čas oziroma obstojem razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Inšpektorji bodo preverjali tudi, v kolikšni meri delodajalci spoštujejo določbe, ki se nanašajo na delovni čas ter odmore in počitke, pa tudi na razporejanje delovnega časa in na vprašanje nadurnega dela. Prav tako bodo inšpektorji preverjali tudi izvrševanje določb Zakona o delovnih razmerjih v zvezi z delom otok, mlajših od 15 let, vajencev, dijakov in študentov.

6. Akcija nadzora delovnopravne zakonodaje v zvezi s izvajanjem Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno

Gospodarska kriza vpliva tudi na področje sive ekonomije. V javni kampanji sodelujemo vsi nadzorni organi, ki imamo pristojnosti na področju preprečevanja in odkrivanja dela in zaposlovanja na črno, zato bomo nadzor nad zaposlovanjem na črno še naprej krepili z izvajanjem konkretnih akcij nadzora, z okrepljenim medsebojnim sodelovanjem in predvsem z medijsko kampanjo napovedovanja akcij in obveščanja o rezultatih posameznih akcij.

7. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje pri občinah

V letu 2012 bo potekala usmerjena akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravnih predpisov v občinah. Inšpektorji bodo v okviru akcije nadzirali izvajanje določb Zakona o delovnih razmerjih, ki se nanašajo na zaposlovanje, zlasti na zaposlovanje za določen čas in na diskriminacijo pri zaposlovanju. Prav tako bodo inšpektorji preverjali, ali so delodajalci sprejeli ukrepe ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu, preverjali pa bodo tudi, ali delodajalci vodijo evidence na področju dela in socialne varnosti.

C. USMERJENE AKCIJE S PODROČJA NADZORA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU

8. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu pri delodajalcih, izbranih na osnovi metodologije naključnih številk – reprezentativni vzorec

Tudi v letu 2012 bomo nadaljevali z izvajanjem akcije nadzora zagotavljanja desetih osnovnih obveznosti delodajalcev s področja varnosti in zdravja pri delu. Na osnovi opravljenih inšpekcijskih nadzorov pridobljene ugotovitve predstavljajo pomemben kazalnik splošnega stanja varnosti in zdravja pri delu v državi. Ugotavljamo tudi, da s takim naključno izbranim nadzorom znižujemo število takih subjektov, ki jim je to prvi inšpekcijski nadzor v času njihovega obstoja.

9. Akcija v zvezi z izpostavljenostjo delavcev, ki so na delovnih mestih izpostavljeni svincu ali njegovim spojinam

Izvedba te akcije se izvaja že letos in se bo nadaljevala v letu 2012. Namen akcije je ugotoviti izpostavljenost delavcev, ki so na delovnih mestih izpostavljeni svincu ali njegovim spojinam v različnih dejavnostih in kakšno je zagotavljanje oz. izvajanje varnostnih ukrepov. V akciji se preverja ali delodajalci izpostavljenost svincu ali njegovim spojinam obravnavajo kot posebno nevarnost oz. škodljivost, ali so na podlagi opravljene ocene tveganja določili potrebne varnostne ukrepe ali so v oceni tveganja opredelili delovna mesta, kjer se bo izvajal biološki monitoring na svinec, v kakšni periodiki in po kakšnem postopku se bo le-ta izvajal in ali se je biološki monitoring že kdaj izvajal. Preverja se tudi ali so delavci seznanjeni z nevarnimi lastnostmi svinca.

10. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov s področja zagotavljanja varnosti pred padci z višine ali v globino na začasnih in premičnih gradbiščih

Akcijo nadzora nad izvajanjem predpisov s področja zagotavljanja varnosti pred padci z višine ali v globino na začasnih in premičnih gradbiščih se izvaja že nekaj zadnjih let in sicer z namenom, da se vzpostavi stalen nadzor nad gradbišči skozi vso gradbeno sezono ter se s tem vpliva na zmanjšanje števila smrtnih nezgod zaradi padcev v globino ali z višine. Ker so bili rezultati do sedaj izvedenih akcij spodbudni, bomo v letu 2012 ponovno izvajali to akcijo, ki bo obravnavala spoštovanje varnostnih zahtev v zvezi z delom na višini in bo trajala 9 mesecev oz. vso gradbeno sezono. Inšpekcijski nadzor bomo izvajali nad tistimi določbami priloge IV Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Uradni list RS, št. 83/2005), ki obravnavajo varovanje pred padci z višine in v globino, prav tako pa bomo v to akcijo vključili tudi nadzor uporabe osebne varovalne opreme na gradbiščih, saj ta nepravilnost predstavlja drugo najpogosteje ugotovljeno kršitev na slovenskih gradbiščih. Ker smo v letu 2011 ponovno ugotavljali, da je spoštovanje predpisov s področja zagotavljanja varnosti pred padci z višine najslabše pri krovcih, klub temu, da so bili ti poostreno že nadzorovani, jih večina praviloma še vedno ne uporablja nobenega od načinov varovanja (kolektivno, osebno) pred padci. Zato bomo tudi v letu 2012 poostreno nadzirali prav njih.

11. Akcija nadzora v zvezi z izpostavljenostjo tveganjem, ki nastanejo zaradi umetnih optičnih sevanj

Na osnovi Direktive 2006/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastanejo zaradi umetnih optičnih sevanj, je bila izdana Uredba o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti umetnim optičnim sevanje (Uradni list RS, št. 34 /2010). Optično sevanje je vsako elektromagnetno sevanje z valovno dolžino med 100 nm do 1mm. V tem območju so ultravijolična sevanja, vidna sevanja ter infrardeča sevanja. Področje sevanja delodajalci slabo poznajo in mu posvečajo premalo pozornosti. Akcija se bo izvajala skozi celotno leto in sicer glede izpostavljenosti delavcev umetnim optičnim sevanjem, ocenjevanju tveganj ter predvidenih in izvršenih ukrepov za zaščito delavcev.

12. Akcija nadzora delodajalcev v gozdarski dejavnosti

V gozdarski panogi je bilo v letu 2011 povečano število nezgod s smrtnim izidom, čeprav ni bilo posebnosti na terenu kot so posledice po neurjih ali vetrolomih, ko se tveganje še poveča. Nasprotno lahko rečemo, da je bilo leto 2011 vremensko zelo ugodno za delo v gozdu z zelo malo deževnih dni, snega ali zmrzali, prav zato je zaskrbljujoče povečano število smrtnih nezgod. Ocenjujemo,da je na to vplivalo tudi dejstvo, da se lastniki gozdov odločajo zaradi nizke cene lesa, da opravijo tečaj iz varnega dela ter lahko sami opravijo spravilo, potem pa opravljajo dejavnost tudi za druge. Ti strokovno niso dovolj usposobljeni, čeprav imajo opravljen tečaj iz varnega dela. Ravno tako ugotavljamo, da delodajalci dejavnost gozdarstva registrirajo, potem pa sami delajo v gozdu, kar je v nasprotju s pravili varnega dela. Zaradi vseh teh vzrokov, bomo v letu 2012 izvedli poostren nadzor nad izvajalci vseh del v gozdu, s poudarkom na uporabi osebne varovalne opreme, strokovne usposobljenosti in upoštevanja pravil varnega dela v gozdarstvu.

D. DRUGE AKCIJE

V letu 2012 se bodo na podlagi medsebojnega dogovarjanja izvajale tudi različne skupne akcije z drugimi inšpekcijskimi organi.

1.Koordinirani nadzor osebne varovalne opreme za zaščito nog

Koordinirani nadzor zaščitne, varovalne in delovne obutve bomo v letu 2012 izvedli na pisni predlog Tržnega inšpektorata RS z namenom, pridobiti splošno sliko stanja ustreznosti kupljene zaščitne, varovalne in delovne obutve pri delodajalcih ter proizvedene obutve pri dobaviteljih oz. proizvajalcih. Inšpektorji za delo bodo predvidoma v mesecu februarju in marcu nadzirali navedeno obutev pri delodajalcih po Zakonu o tehničnih zahtevah za ugotavljanje skladnosti (Uradni list RS, št. 99/2004 UPB 1), po Pravilniku o osebni varovalni opremi (Uradni list RS, št. 29/2005 s spremembami), v povezavi z Seznamom harmoniziranih standardov, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti proizvoda z zahtevami Pravilnika o osebni varovalni opremi. Tržni inšpektorat RS bo predvidoma v mesecu aprilu nadaljeval nadzor proizvedene obutve pri dobaviteljih oz. pri proizvajalcih. V primeru ugotovljenih neskladnosti označevanja, vsebine navodila za uporabo in vsebine ES- izjave o skladnosti, mu bomo posredovali podatke o gospodarskem subjektu, ki je prodal tip kontroliranega proizvoda uporabniku.

2.Koordinirane aktivnosti nadzora se bodo izvajale tudi preko koordinacijskih sosvetov. Subjekti nadzora bodo na osnovi dogovora določeni sproti.

IV. PROGRAMSKE USMERITVE SOCIALNIH INŠPEKTORJEV

1.Redni inšpekcijski nadzor

Redni inšpekcijski nadzor mora biti pri vsakem izvajalcu socialno varstvene dejavnosti opravljen najmanj enkrat v obdobju treh let. Praviloma se bodo redni inšpekcijski nadzori v letu 2012 izvedli pri vseh tistih izvajalcih, pri katerih v zadnjih dveh letih nismo izvedli rednega nadzora.

Pri izvedbi rednih inšpekcijskih nadzorov bodo v skladu z določili 1. odstavka 10. člena pravilnika v letnem programu rednih nadzorov za leto 2012, poleg izvajalcev pri katerih bo izveden nadzor, določena tudi strokovna področja, ki se bodo pri teh izvajalcih še posebej podrobno proučila.

Pri pripravi programa rednih inšpekcijskih nadzorov na področju socialnega varstva v letu 2012 bodo za posamezne izvajalce socialno varstvene dejavnosti upoštevane spodaj navedene usmeritve, določene dopolnitve so mogoče na predlog Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

1.1.Centri za socialno delo

Pri centrih za socialno delo se bo proučilo izvajanje strokovnih in upravnih nalog s področja obravnave polnoletnih obsojencev in njihovih družin.

V nadzoru bo proučeno spremljanje in nudenja pomoči obsojencem in njihovim družinam, ki so povezani z odhodom obsojenca na prestajanje kazni zapora in ob njegovi vrnitvi. Preverjalo se bo izvajanje nalog, povezanih z odložitvijo zaporne kazni, sodelovanje pri izdelavi programa individualne obravnave obsojenca, nudenja pomoči obsojencu po prestani kazni zapora ter izvajanja nalog v zvezi s pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom in pogojnim odpustom z varstvenim nadzorstvom.

1.2.Krizni centri za mlade in otroke

Pri kriznih centrih za mlade in otroke se bo preverilo zlasti nudenje prve socialne pomoči in osebne pomoči mladim v stiski, ki so se vanj zatekli, način sprejema in oskrbe otrok in mladostnikov do razrešitve njihovih težav, priprava ukrepov za vrnitev mladoletnika v njegovo družino ali drugo obliko bivanja in sodelovanje s pristojnimi centri za socialno delo, državnimi organi ter organizacijami, ki so pristojne za obravnavanje mladoletnikov.

1.3.Izvajalci socialno varstvene storitve institucionalnega varstva starejših

Pri domovih za starejše ter koncesionarjih, ki izvajajo socialno varstveno storitev institucionalno varstvo starejših se bo proučilo zlasti:

- dostop upravičencev in uporabnikov do informacij in pravil za določanje cen storitve, za razvrščanje v vrste oskrbe,

- postopek sprejema, premestitve in odpusta,

- medstrokovna timska obravnava uporabnikov storitve,

- notranji sistemi obravnavanja pripomb, ugovorov in pritožb uporabnikov storitve in informiranost uporabnikov o možnostih sodelovanja pri izvajanju storitve,

- možnosti za uresničevanje načel in pravic stanovalcev do individualizirane obravnave (individualni načrti obravnave), do socialnih stikov in zasebnosti,

- delo z dementnimi uporabniki storitve

- informiranje svojcev o izvajanju storitve in o njihovi vlogi pri tem.

1.4.Izvajalci socialno varstvene storitve pomoč družini na domu kot socialna oskrba na domu

Pri nadzoru izvajanja socialno varstvene storitve pomoč družini na domu kot socialna oskrba na domu (pri javnih zavodih, koncesionarjih in izvajalcih z dovoljenjem za delo) bodo proučene predvsem:

- pravne podlage izvajanja storitve in izračun višine prispevkov uporabnikov storitve,

- izvajanje storitve v okviru predpisanega standarda in normativa storitve,

- postopek ugotavljanja upravičenosti do storitve in pogojev za izvajanje storitve,

- vodenje predpisane dokumentacije in evidenc o opravljanju storitve,

- pogodbe, dogovori in poročila o superviziji neposrednih izvajalcev storitve

- spremljanje zadovoljstva uporabnikov in učinkovitosti storitve.

1.5.Lokalne skupnosti - naloge zagotavljanje storitve pomoč družini na domu kot socialne oskrba na domu

Nadzirano bo izvajanje nalog, ki jih lokalnim skupnostim nalaga ZSV za zagotavljanje storitve pomoč družini na domu kot socialne oskrba na domu, predvsem:

- organiziranost zagotavljanja storitve v občini,

- način in postopki izbire neposrednih izvajalcev storitve,

- zagotavljanje obsega storitve glede na nacionalni program socialnega varstva,

- izpolnjevanje obveznosti občin za sofinanciranje storitve,

- uresničevanje predpisov o oprostitvah pri plačilu storitve pomoč družini na domu kot socialna oskrba na domu.

- uresničevanje predpisov Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev.

1.6.Izvajalci socialno varstvene storitve socialni servis

Pri izvajalcih socialno varstvene storitve socialni servis bodo proučene predvsem:

- pravne podlage za izvajanja storitve,

- cenik storitve in izračun cene za leto 2011 in 2012,

- izvajanje storitve po predpisanem standardu,

- evidence opravljanja storitve za posamezne uporabnike,

1.7.Izvajalci socialno varstvene storitve institucionalnega varstva odraslih z motnjami v duševnem razvoju, s težavami v duševnem zdravju, s senzornimi motnjami, motnjami v gibanju in z napredovalno kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja

V posebnih socialno varstvenih zavodih za odrasle, varstveno delovnih centrih (javnih zavodih in koncesionarjih) in enotah domov za starejše, ki izvajajo socialno varstvene storitve institucionalnega varstva odraslih duševno in telesno prizadetih oseb, se bo proučilo predvsem:

- prilagoditev programa izvajanja storitve posameznim skupinam stanovalcev in potrebam posameznika,

- uporabo predpisanih metod dela in strokovnih načel, s katerimi izvajalec spodbuja aktivnost in avtonomijo stanovalcev ter skrbi za zagotavljanje dostojanstva posameznika.

1.8. Izvajalci socialno varstvene storitve institucionalnega varstva otrok in mladoletnikov z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju

V socialno varstvenih zavodih za usposabljanje se bo pri izvajanju socialno varstvene storitve institucionalnega varstva otrok in mladoletnikov z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju se bo proučilo predvsem:

– skladnost izvajanja socialne oskrbe s predpisanim standardom in normativom po Pravilniku o standardih in normativih socialno varstvenih storitev,

– postopke in programe priprave in podpore za življenje po zaključku usposabljanja.

1.9. Izvajalci socialno varstveno storitev vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji

V varstveno delovnih centrih – javnih zavodih in koncesionarjih - ki izvajajo socialno varstveno storitev vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji se bo proučilo predvsem:

- uporabo predpisanih metod dela in strokovnih načel, s katerimi izvajalec spodbuja avtonomijo uporabnikov ter skrbi za zagotavljanje načela individualizacije in možnosti izbire (tudi individualizirani načrt izvajanja storitve),

- pogoje in način zagotavljanja multidisciplinarnega pristopa in celovitosti obravnave ter možnosti izbire pri nudenju storitve.

Redni nadzori se izvedejo v skladu z letnim programom do konca februarja naslednjega leta.

2. Izredni inšpekcijski nadzori

Po zakonu se bodo izredni inšpekcijski nadzori izvajali na pobudo upravičenih predlagateljev ter po oceni direktorja socialne inšpekcije.

Glede na vse navedeno si bo Inšpektorat RS za delo s svojo represivno in preventivno vlogo tudi v letu 2012 prizadeval, da bi se sprejeta zakonodaja spoštovala v čim večji meri.

Nataša Trček

Glavna inšpektorica RS za delo

PROGRAMSKE USMERITVE INŠPEKTORATA RS ZA DELO ZA LETO 2011

I. SPLOŠNO

Inšpektorat RS za delo se je že ob zaključku leta 2010 vključil v pripravo sprememb Zakona o inšpekciji dela (Uradni list RS, št. 38/1994, 23/1997 in 36/2000). Pri pripravi sprememb zakona bo aktivno sodeloval tudi v letu 2011.

S sprejetjem in veljavnostjo Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/2010) se vzpostavlja Inšpekcija za področje zaposlovanja v okviru Inšpektorata za delo, ki je pristojna za izvajanje inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem Zakona o urejanju trga dela in predpisov, izdanih na njegovi podlagi. Inšpektorat RS za delo bo v letu 2011 vzpostavil novo inšpekcijo ter začel aktivno izvrševati inšpekcijski nadzor nad izvajanjem novo sprejetega zakona.

Na podlagi 1. člena Zakona o inšpekciji dela (Uradni list RS, št. 38/94, 32/97 in 36/2000) bo Inšpektorat RS za delo v letu 2011 opravljal redne naloge inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, sodelovanje delavcev pri upravljanju, stavke ter varnost in zdravje pri delu ter opravljal inšpekcijsko nadzorstvo tudi nad izvajanjem predpisov, ki to izrecno določajo.

Inšpektorat RS za delo bo ob represivnem delovanju tako kot že doslej tudi v letu 2011 deloval preventivno. Preventivno vlogo izvaja na podlagi 4. člena Zakona o inšpekciji dela s podajanjem strokovne pomoči delodajalcem in delavcem v zvezi z uresničevanjem zakonov in drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov iz svoje pristojnosti. Strokovno pomoč bomo nudili tudi po elektronski poti, ki je v preteklih letih postala že dobro uveljavljena kot oblika sredstva komuniciranja. Ravno tako bomo v letu 2011 sodelovali z drugimi inšpekcijami, z zavodi, pristojnimi za zaposlovanje, z zavodi za zdravstveno zavarovanje ter za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot tudi s sindikalnimi oziroma strokovnimi združenji delavcev in združenji delodajalcev ter ostalimi strokovnjaki s področja dela.

Sodelovali bomo tudi pri pripravi zakonskih in podzakonskih predpisov, sodelovanje pa bo potekalo tudi na medresorski ravni preko različnih delovnih skupin.

Inšpektorat RS za delo bo v letu 2011 izvajal tudi obveznost glede nadzora izvajanja usposabljanja koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih ter organizacije in izvajanja preverjanja znanja koordinatorjev za pridobitev potrdila o strokovni usposobljenosti.

Tudi v letu 2011 bo Inšpektorat RS za delo organiziral posebno konferenco, s katerimi želimo že zadnjih nekaj let širšo strokovno javnost opozoriti na določeno tematiko in morda delodajalce spodbuditi k ustreznejšim rešitvam različnih vprašanj. V letu 2011 se bo tematski sklop nanašal na psihosocialne dejavnike tveganj.

Ustrezno pozornost bomo tudi v prihodnje posvečali vsebinam na spletni strani, da bodo informacije o delu inšpektorata na čim bolj jasen in razumljiv način predstavljene javnosti. V skladu z zakonodajo bomo obveščali javnost o svojih ugotovitvah ter izrečenih ukrepih.

Pomemben del nalog bo vezan tudi na delo Inšpektorata RS za delo kot prekrškovnega organa.

Na področju delovanja Inšpektorata RS za delo v mednarodnem prostoru bo Inšpektorat RS za delo izvajal naloge, ki se nanašajo na delovanje v Odboru glavnih inšpektorjev za delo pri Evropski komisiji (SLIC – Senior Labour Inspectors Committe). Naše aktivnosti so povezane tudi z obveznostmi Republike Slovenije pri izvrševanju sprejetih mednarodnih obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije MOD št. 81 o inšpekciji dela v industriji in trgovini, iz Revidirane Evropske socialne listine ter vrste direktiv s področja varnosti in zdravja pri delu in delovnih razmerij, sprejetih v okviru EU. Predvsem se to nanaša na zagotavljanje podatkov in poročanje v zvezi s temi dokumenti.

II. POROČILO O DELU INŠPEKTORATA RS ZA DELO ZA LETO 2010

Inšpektorat RS za delo bo na podlagi 5. člena Zakona o inšpekciji dela predložil resornemu ministrstvu poročilo o svojem delu za preteklo koledarsko leto.

III. USMERJENE AKCIJE NADZORA S PODROČJA DELOVNIH RAZMERIJ IN S PODROČJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU

V letu 2011 bodo inšpektorji za delo izvajali različne usmerjene akcije nadzora nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu ter s področja delovnih razmerij. Namen in kratka vsebina akcij sta predstavljena v nadaljevanju.

A. USMERJENE AKCIJE, KI SE BODO IZVAJALE NA OBEH PODROČJIH NADZORA

1. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov s področja delovnopravne zakonodaje in zagotavljanja varnosti in zdravju pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih

Delovna razmerja:

Dejavnost gradbeništva iz leta v leto izstopa po številu ugotovljenih kršitev na področju delovnih razmerij, kot tudi po številu smrtnih nezgod pri delu, zato v tej dejavnosti izvajamo usmerjeno akcijo že nekaj let zapored. Z izvajanjem akcije bomo nadaljevali tudi v letu 2011. Na področju delovnih razmerij bo posebna pozornost namenjena nadzoru zakonitosti zaposlovanja ter opravljanja dela slovenskih državljanov, državljanov držav članic Evropske unije ter državljanov tretjih držav. Poseben poudarek bo dan tudi spoštovanju določb Zakona o delovnih razmerjih v zvezi s plačilom za delo, regresom, povrnitvijo stroškov za prehrano in potnih stroškov, o delovnem času, odmorih, počitkih, opravljanju dela dijakov in študentov, izvajanju instituta zagotavljanja dela delavca drugemu uporabniku ter zagotavljanja pravnega varstva delavcev, mlajših od 18 let.

Varnost in zdravje pri delu:

Gradbeništvo velja za najnevarnejšo dejavnost, saj se največ nezgod pri delu zgodi prav na gradbiščih. V zadnjih letih se je stanje v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu na slovenskih gradbiščih sicer vidno izboljšalo, vendar je še vedno daleč od tega, kar želimo v gradbeništvu na področju varnosti doseči. Glede na to, bomo v tudi v letu 2011 nadaljevali s sankcioniranjem tistih delodajalcev in tudi delavcev, ki zahtev in ukrepov varnosti in zdravja pri delu ne izvajajo v skladu s predpisi, predvsem pa bodo natančneje obravnavani tisti, ki kršitve ponavljajo. Inšpekcijski nadzor na gradbiščih bo usmerjen v izpolnjevanje obveznosti naročnikov in koordinatorjev VZD, v nadzor vozil in strojev na gradbišču, električne inštalacije, varovanje pred padci z višine ali v globino, v zagotavljanje in uporabo osebne varovalne opreme ter v zagotavljanje drugih osnovnih predpisanih zahtev s področja varnosti in zdravja pri delu.

2. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje in predpisov o varnosti in zdravju pri delu v čistilnih servisih

Delovna razmerja:

Pri izvajanju akcije bomo upoštevali, da gre pri delodajalcih, ki se ukvarjajo z dejavnostjo čistilnih servisov za dve kategoriji, in sicer: veliko tovrstnih delodajalcev je manjših, zaposlujejo zelo malo delavcev, neredko so to tudi samozaposleni samostojni podjetniki. Nekateri od teh samostojnih podjetnikov so zaposleni pri drugih delodajalcih za polni ali krajši delovni čas, dejavnost čiščenja pa opravljajo kot dopolnilno dejavnost. V drugo skupino pa sodijo večji delodajalci, ki zaposlujejo tudi po sto ali več delavcev. Treba bo opraviti nadzor nad določili Zakona o delovnih razmerjih glede zaposlovanja (npr. izročitev fotokopije prijave v obvezna socialna zavarovanja, izročitev pisnega predloga pogodbe o zaposlitvi delavcu, izročitev same pogodbe o zaposlitvi, izdelave splošnega akta o sistemizaciji delovnih mest). Specifika dejavnosti čistilnih servisov pa je sklepanje poslovnih pogodb z drugimi poslovnimi subjekti za opravljanje storitev čiščenja. Nadzor bo potrebno opraviti tudi glede zaposlovanja tujcev – predvsem tujcev iz tretjih držav, ki niso članice EU. Potrebno bo posebej preveriti sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas (razlogi za sklepanje takšnih pogodb naj bi bilo predvsem začasno povečan obseg dela, nadomeščanje začasno odsotnega delavca in sklenitev pogodbe o zaposlitvi s tujcem, ki ima delovno dovoljenje za določen čas). Kršitve so se do sedaj pokazale pri sklenitvi pogodb o zaposlitvi za določen čas izven razlogov, določenih v 52. členu Zakona o delovnih razmerjih in sklenitvi ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas v nasprotju s 53. členom Zakona o delovnih razmerjih. Nadzor je potreben tudi nad upoštevanjem časovnih omejitev dela preko polnega delovnega časa ter ustrezno izdelavo letnega razporeda delovnega časa, poleg tega pa tudi nad vodenjem delovnega časa za zaposlene delavce ter v zvezi s spoštovanjem določb Zakona o delovnih razmerjih glede plačil za delo, regresa, povrnitve stroškov za prehrano in potnih stroškov. Ob tem bomo pozornost namenili tudi začasnemu in občasnemu delu dijakov in študentov.

Varnost in zdravje pri delu:

Opravljanje dela v tej dejavnosti se s področja zagotavljanja varnosti in zdravja v preteklosti ni ugotavljalo in ocenjevalo kot posebno problematično ali neurejeno, vseeno pa želimo ugotoviti, kako ti delodajalci resnično izvajajo in spoštujejo osnovne zahteve in določila s področja varnosti in zdravja pri delu. Tako se bo pri izrednih inšpekcijskih nadzorih pri delodajalcih, ki opravljajo delo v sklopu čistilnih servisov ne glede na velikost teh ugotavljalo zlasti, ali so delodajalci v okviru Izjave o varnosti z oceno tveganja ustrezno opredelili in identificirali možne nevarnosti pri izvajanju delovnega procesa ter ali se v zvezi s tem tudi izvajajo ustrezne ukrepe. Prav tako bodo delovni inšpektorji ugotavljali, ali so delavci ustrezno usposobljeni za varno opravljanje del, ali se ugotavlja zdravstvena sposobnost za opravljanje teh del, ali delodajalci delavcem zagotavljajo zdravo delovno okolje ter ali dajejo delavcem v uporabo varno delovno opremo. Pozornost bo namenjena tudi zagotavljanju potrebne in ustrezne osebne varovalne opreme ter uporabo le te.

3. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje in predpisov o varnosti in zdravju pri delu v pekarnah

Delovna razmerja:

V zadnjem obdobju je pričelo z dejavnostjo po celotnem ozemlju R Slovenije večje število manjših pekarn. Pri delu v pekarnah je bilo do sedaj kar nekaj ugotovljenih kršitev na področju delovnih razmerij, zato bomo v letu 2011 začeli z izvajanjem akcije v tej dejavnosti. Na področju delovnih razmerij bo posebna pozornost namenjena nadzoru zakonitosti zaposlovanja ter opravljanja dela slovenskih državljanov, državljanov držav članic Evropske unije ter državljanov tretjih držav. Poseben poudarek bo dan tudi delovnemu času (nočno delo, delo preko polnega delovnega časa), odmorom, počitkom, opravljanju dela dijakov in študentov ter varovanih kategorij delavcev in izvajanju določb Zakona o delovnih razmerjih v zvezi s plačilom za delo, regresom, povrnitvijo stroškov za prehrano in potnih stroškov. Preverjalo se bo tudi spoštovanje določb Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti ter določb Zakona o delovnih razmerjih in kolektivnih pogodb v zvezi z izvedbo postopka pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Nadzor se bo opravil tudi nad spoštovanjem predpisanih postopkov v zvezi s prijavo v pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter v zvezi s prijavo in odjavo dela tujcev.

Varnost in zdravje pri delu:

Namen akcije s področja varnosti in zdravja pri delu bo ugotoviti spoštovanje določb predpisov s tega področja in to zlasti pri manjših delodajalcih, ki so pričeli izvajati dejavnost pekarstva šele v zadnjem obdobju. Posebna pozornost bo tako v manjših pekarnah namenjena nadzoru ustreznosti Izjave o varnosti z oceno tveganja, problematiki izpostavljenosti delavcev škodljivim prahovom pri delovnih opravilih z moko in prašnimi dodatki, zagotavljanju in uporabi ustrezne osebne varovalne opreme, ustreznosti izvajanja preventivnih zdravstvenih pregledov s strani medicine dela, ustreznosti izvajanja in preizkušanja predvsem praktične usposobljenosti za varno izvajanje dela ter ustreznosti uporabe varne delovne opreme.

B. USMERJENE AKCIJE S PODROČJA NADZORA DELOVNIH RAZMERIJ

1. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje pri delu v hotelih in hostlih

Glede na to, da je dejavnost gostinstva in turizma ena tistih dejavnosti, kjer že nekaj let najpogosteje ugotavljamo kršitve delovnopravne zakonodaje, bomo v letu 2011 izvedli usmerjeno akcijo nadzora tudi v delu te dejavnosti, in sicer v hotelih in hostlih. V več hotelskih kompleksih so inšpektorji v preteklosti opazili pojav, da so sobarice in snažilke v različnih hotelih pridobile status samostojne podjetnice posameznice in so nato sklenile pogodbo o opravljanju storitev z nekdanjim delodajalcem. V določenem obdobju je bil namreč opažen cilj hotelskih družb, da so opuščale ali vsaj zmanjševale število zaposlenih in čiščenje prepuščale samostojnim podjetnikom posameznikom. Z izvajanjem akcije oz. na podlagi ugotovljenih kršitev želimo ugotoviti trenutno stanje v zvezi s tem ali delodajalci izvajajo določbe delovnopravne zakonodaje v zvezi z aktom o sistemizaciji delovnih mest, zaposlovanjem, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava v primerih obstoja elementov delovnega razmerja, in sicer tako glede slovenskih državljanov kot državljanov držav članic EU ter državljanov »tretjih« držav. Preverjali bomo tudi spoštovanje določb Zakona o delovnih razmerjih v zvezi s plačilom za delo, regresom, povrnitvijo stroškov za prehrano in potnih stroškov ter v zvezi z delovnim časom, vodenjem evidenc na področju dela ter zagotavljanjem odmorov in počitkov. Pozornost bomo namenili tudi začasnemu in občasnemu delu dijakov in študentov.

2. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje pri delu v bencinskih servisih

Nadzor spoštovanja zakonskih določb glede delovnih razmerjih v tej dejavnosti v okviru akcije še ni bil opravljen, zato bo akcija iz tega vidika v letu 2011 opravljena prvič. Nadzor bo opravljen glede spoštovanja določb Zakona o delovnih razmerjih o zaposlovanju, glede zakonitosti morebitnega dela na podlagi pogodb civilnega prava, glede tega ali je pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih ali kolektivno pogodbo ter glede spoštovanja določb o delovnem času (nočno delo, delo preko polnega delovnega časa, počitki, odmori, razporejanje delovnega časa) in določb v zvezi s plačilom za delo, regresom, povrnitvijo stroškov za prehrano in potnih stroškov. Preverjena bo tudi raba instituta opravljanja začasnih in občasnih del dijakov in študentov na podlagi napotnic pooblaščenih organizacij ter spoštovanje določb Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti.

3. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje pri športnih društvih

Splošno akcijo nadzora izvajanja delovnopravne zakonodaje pri društvih smo opravili že leta 2003, akcijo nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje pri športnih društvih pa bomo v letu 2011 izvajali prvič. Z izvedbo akcije želimo pridobiti splošno sliko izvajanja delovnopravne zakonodaje pri športnih društvih, zlasti glede zaposlovanja ter opravljanja dela slovenskih državljanov, državljanov držav članic Evropske unije in državljanov tretjih držav, opravljanja dela na podlagi pogodb civilnega prava, v primeru obstoja elementov delovnega razmerja, opravljanja dela na podlagi pogodb o zaposlitvi za določen čas, izvajanja instituta zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, delovnega časa in vodenja evidenc na področju dela in socialne varnosti. Pozornost bo namenjena tudi opravljanju dela otrok in delavcev, mlajših od 18 let ter začasnemu in občasnemu delu dijakov in študentov.

C. USMERJENE AKCIJE S PODROČJA NADZORA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU:

1. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu v zvezi z ročnim prenašanjem bremen pri delodajalcih v dejavnosti trgovine

Trgovina predstavlja dejavnost, v kateri se delavci zelo pogosto srečujejo s premeščanjem bremen in v večjem številu gre tu tudi za ročno premeščanje. Zelo pogosto se dogaja, da delavci in zelo pogosto tudi delavke dejansko ne premeščajo samo težjih bremen, v zvezi s čimer naj bi delodajalci tudi izvajali ustrezne ukrepe, ampak premeščajo tudi lažja bremena in to zelo intenzivno in dalj časa. Temu pa delodajalci po naših ocenah v večini primerov ne namenjajo ustrezne pozornosti ali pa to področje zelo zanemarjajo. Večina delavcev, zaposlenih v dejavnosti trgovine, je pri svojem delu izpostavljenih ročnemu premeščanju bremen, ki je posredno povezano tako z dobavo kot s prodajo blaga. V trgovski dejavnosti izstopajo nevarnosti glede dvigovanja, prenašanja, spuščanja, potiskanja, vlečenja, nošenja in premikanja bremena. Vse te delovne operacije so prisotne pri razkladanju blaga v skladišče, ter premeščanju blaga na police v trgovini ter tudi pri blagajniškem delu, ko morajo trgovci vsak kupljeni izdelek prenesti mimo kodne čitalne naprave. V okviru akcije bomo preverjali, kakšne ukrepe imajo sprejete delodajalci na osnovi ocenjenih tveganj, ali se sprejeti ukrepe v oceni tveganja dejansko izvajajo na delovnih mestih, nadzirali bomo tudi ustreznost praktičnega usposabljanja glede lažjega premeščanja bremen, ustreznost zdravniških pregledov medicine dela, ter ali so pripomočki za premeščanje bremen ustrezno pregledani.

2. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu pri delodajalcih, izbranih na osnovi metodologije naključnih številk – reprezentativni vzorec

Izvedba te akcije v preteklih letih je pokazala, da pridobljene ugotovitve v zvezi s spoštovanjem osnovnih varnostnih in zdravstvenih zahtev s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu pri naključno izbranih delodajalcih dokaj realno prikazujejo stanje v RS na tem področju. Zato bomo tudi v letu 2011 nadaljevali z izvajanjem nadzora glede zagotavljanja desetih osnovnih obveznosti delodajalcev s področja varnosti in zdravja pri delu. Kakor v preteklih letih bomo tudi za leto 2011 naključno izbrali 1000 subjektov. Na osnovi opravljenih inšpekcijskih nadzorov se bodo pridobljene ugotovitve uporabile za ugotavljanje splošnega stanja varnosti in zdravja pri delu in v primerjavi s preteklimi leti za ugotavljanje trendov na tem področju v RS. Ugotavljamo tudi, da s takim naključno izbranim nadzorom znižujemo število takih subjektov, ki jim je to prvi inšpekcijski nadzor v času njihovega obstoja, kar tudi ni nepomembna ugotovitev za potrjevanje potrebe po izvedbi te akcije.

3. Akcija nadzora organizacij s pridobljenim dovoljenjem za delo

Organizacije z dovoljenjem za delo za opravljanje nalog varnosti pri delu, katerega so pridobili s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, imajo pri zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu v RS pomembno vlogo, še posebno pri tistih delodajalcih, ki nimajo lastnih strokovnih delavcev oz. služb s tega področja. Ugotavljamo pa, da delo teh organizacij ni vedno primerno in v skladu s pogoji, na osnovi katerih so dovoljenje za delo pridobili. Z namenom, da se stanje v zvezi s tem stalno preverja in tudi izboljša, smo z načrtovanim nadzorom teh organizacij pričeli že v letu 2008 in nadaljevali v letih 2009 in 2010, nadzore pa bomo opravljali tudi v letu 2011, in sicer zlasti glede preverjanja izpolnjevanja potrebnih pogojev za izvajanje teh opravil in strokovnosti opravljenega dela. Akcija se bo izvajala skozi celotno leto 2011 in to pri določenem številu subjektov, ki do sedaj še niso imeli nadzora s strani Inšpektorata RS za delo ter tudi pri subjektih, zoper katere bo na inšpektorat prispela morebitna prijava zaradi domnevno nestrokovnega dela oz. neizpolnjevanja pogojev ali pa bi bilo to ugotovljeno pri inšpekcijskih nadzorih s strani delovnih inšpektorjev pri samih delodajalcih, katerim varstvo pri delu delno ali v celoti zagotavljajo te organizacije.

4. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu pri uporabi dvigal (liftov)

V skladu s sprejeto strategijo Inšpektorata RS za delo se bodo v letu 2011 izvedli tudi podrobnejši inšpekcijski nadzori glede varnosti dvigal (liftov) pri delodajalcih, kjer je ta oprema nameščena in to na celotnem področju Slovenije. Zaradi finančnih težav se lastniki dvigal izogibajo stroškom za zagotavljanje njihovega ustreznega in varnega delovanja. Prav tako je zaradi razpada velikih sistemov in sprememb lastništva večkrat težko ugotovi lastnika dvigala, saj je le lastnik odgovoren za ustrezno stanje. Uporabniki večkrat niti ne vedo, kdo bi moral skrbeti za dvigala in jih, tudi neustrezna, uporabljajo. V zadnjih letih so se nekoliko spremenile tudi zahteve za dvigala. Glede na občasne podatke uporabnikov ali preglednikov dvigal se predpisane zahteve velikokrat ne izpolnjujejo. Tudi pridobljene informacije o številnih reševalnih akcijah oseb iz »pokvarjenih« dvigal s strani gasilcev dokazujejo, da naj stanje glede varnega obratovanja dvigal Sloveniji ne bi bilo na ustreznem nivoju. Zaradi predhodno omenjenih razlogov je bilo odločeno, da se v letu 2011 izvede akcija nad izvajanjem predpisov glede varne uporabe dvigal (liftov) pri delodajalcih in ocenjujemo, da se bo z izvedbo akcije v širšem obsegu povečala varnost njihovih uporabnikov in da se bodo tudi njihovi lastniki pričeli bolje zavedati svojih dolžnosti pri zagotavljanju varnosti uporabnikov dvigal (liftov).

5. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov s področja zagotavljanja varnosti pred padci z višine ali v globino na začasnih in premičnih gradbiščih

Leta 2009 smo začeli z Akcijo nadzora nad izvajanjem predpisov s področja zagotavljanja varnosti pred padci z višine ali v globino na začasnih in premičnih gradbiščih z namenom, da vzpostavimo stalen nadzor nad gradbišči – skozi vso gradbeno sezono ter zmanjšamo število smrtnih nezgod zaradi padcev v globino ali z višine. Ker so bili rezultati izvedenih akcij spodbudni, bomo v letu 2011 ponovno izvajali to usmerjeno akcijo, ki bo obravnavala spoštovanje varnostnih zahtev v zvezi z delom na višini in bo trajala 9 mesecev oz. vso gradbeno sezono. Inšpekcijski nadzor bomo izvajali nad tistimi določbami priloge IV, Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Uradni list RS, št. 83/2005), ki obravnavajo varovanje pred padci z višine in v globino, prav tako pa bomo v okviru te akcije pričeli z nadzorom uporabe osebne varovalne opreme na gradbiščih, ki predstavlja drugo najpogosteje ugotovljeno kršitev na slovenskih gradbiščih. Ker ugotavljamo, da je spoštovanje predpisov s področja zagotavljanja varnosti pred padci z višine najslabše pri krovcih, saj ti praviloma ne uporabljajo nobenega od načinov varovanja (kolektivno, osebno) pred padci, bomo v letu 2011 poostreno nadzirali prav njih.

6. Akcija v zvezi z izpostavljenostjo delavcev, ki so na delovnih mestih izpostavljeni svincu ali njegovim spojinam

Izvedba te akcije je bila predvidena že v letu 2010, vendar se zaradi izvajanja drugih dodatnih akcij, ki so se v letu 2010 tudi izvajale, čeprav niso bile načrtovane v programskih usmeritvah ter tudi zaradi obsežnosti in zahtevnosti izvajanja že načrtovanih akcij, ta akcija ni izvedla in se zato načrtuje v letu 2011. Namen akcije bo tako ugotoviti izpostavljenost delavcev, ki so na delovnih mestih izpostavljeni svincu ali njegovim spojinam v različnih dejavnostih in kakšno je zagotavljanje oz. izvajanje varnostnih ukrepov. V akciji se bo preverjalo ali delodajalci izpostavljenost svincu ali njegovim spojinam obravnavajo kot posebno nevarnost oz. škodljivost, ali so na podlagi opravljene ocene tveganja določili potrebne varnostne ukrepe ali so v oceni tveganja opredelili delovna mesta, kjer se bo izvajal biološki monitoring na svinec, v kakšni periodiki in po kakšnem postopku se bo le-ta izvajal in ali se je biološki monitoring že kdaj izvajal. Preverjalo se bo tudi ali so delavci seznanjeni z nevarnimi lastnostmi svinca.

7. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu v zvezi z zagotavljanjem in uporabo ustrezne osebne varovalne opreme

Zagotavljanje in uporaba osebne varovalne opreme delavcem, katera pa mora biti oblikovana in izdelana skladno s predpisi, predstavlja zahtevo, ki jo delodajalci ne izvajajo v obsegu in na način, kot bi bilo to potrebno. To izhaja tudi iz ugotovitev opravljenih inšpekcijskih nadzorov in to ne samo na gradbiščih, temveč tudi pri drugih delodajalcih, pri katerih se ni mogoče izogniti tveganjem za varnost in zdravje pri delu in ko se ne more v zadostni meri omejiti tveganj s tehničnimi sredstvi kolektivnega varstva ali z ustrezno organizacijo dela. Namen akcije bo ugotoviti, kakšno osebno varovalno opremo ( v nadaljevanju OVO) delodajalec zagotavlja delavcem. Ugotavljala se bo ustreznost Izjave o varnosti z oceno tveganja glede uporabe OVO, prav tako pa bo nadzorovano ali je OVO ustrezno in namensko opredeljena. V okviru akcije bomo nadzirali tudi skladnost OVO z predpisi glede oblikovanosti in njene izdelave, preverjali ustreznost OVO dejanskim razmeram na delovnem mestu, ugotavljali ustreznost vzdrževanja OVO( brezhibno delovanje, ustrezne higienske razmere ipd.), preverjali dosegljivost ustreznih podatkov o OVO ( navodila za uporabnika), ter nadzirali praktično usposobljenost delavcev za pravilno uporabo OVO. Vsekakor pa se bo tudi ugotavljalo, ali delodajalci sploh zagotavljajo delavcem OVO ter kako zagotavljajo njeno uporabo.

D. DRUGE AKCIJE

V letu 2011 se bodo na podlagi medsebojnega dogovarjanja izvajale tudi različne skupne akcije z drugimi inšpekcijskimi organi, ki niso vključene v programske usmeritve za delo Inšpektorata RS za delo v letu 2011, pa se bo nato pojavil interes oziroma potreba za izvedbo koordiniranega skupnega nadzora.

Posebej izpostavljamo še sodelovanje s Prometnim inšpektoratom RS, s katerim bo Inšpektorat RS za delo sodeloval v skupnih akcijah poostrenega nadzora. Aktivnosti in subjekti nadzora bodo na osnovi dogovora določeni sproti.

IV. USMERITVE ZA DELO INŠPEKTORJEV ZA SOCIALNE ZADEVE

1. Po Zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - UPB2 (23/07-popr., 41/07-popr.), 114/06 – ZUTPG, 122/07 – odl. US RS, 61/10-ZSVarPre in 62/10 – ZUPJS;) (v nadaljevanju ZSV) in 1. odstavku 10. člena Pravilnika o izvajanju inšpekcijskega nadzora na področju socialnega varstva (Ur.l.RS, št.74/04) (v nadaljevanju: pravilnik) izvaja socialna inšpekcija nadzor nad delom javnih socialno varstvenih zavodov, koncesionarjev in drugih pravnih ali fizičnih oseb, ki izvajajo socialno varstvene storitve na podlagi dovoljenja za delo.

2. Redni inšpekcijski nadzor

Redni inšpekcijski nadzor mora biti pri vsakem izvajalcu socialno varstvene dejavnosti opravljen najmanj enkrat v obdobju treh let (2.odst. 105. člena ZSV). Praviloma se bodo redni inšpekcijski nadzori v letu 2011 izvedli pri vseh tistih izvajalcih, pri katerih v zadnjih dveh letih nismo izvedli rednega nadzora.

Pri izvedbi rednih inšpekcijskih nadzorov bodo v skladu z določili 1. odstavka 10. člena pravilnika v letnem programu rednih nadzorov za leto 2011, poleg izvajalcev pri katerih bo izveden nadzor, določena tudi strokovna področja, ki se bodo pri teh izvajalcih še posebej podrobno proučila.

Redni nadzori so vsako leto (oz. do konca januarja naslednjega leta) izvedeni v celoti v skladu z letnim programom, tako bo tudi v letu 2011.

Pri pripravi programa rednih inšpekcijskih nadzorov na področju socialnega varstva v letu 2011 bodo za posamezne izvajalce socialno varstvene dejavnosti upoštevane spodaj navedene usmeritve (pri čemer lahko pride še do določenih dopolnitev na predlog Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v skladu z 2. odstavkom 10. člena pravilnika):

2.1. Centri za socialno delo

Pri centrih za socialno delo se bo proučilo izvajanje strokovnih in upravnih nalog za preprečevanje nasilja v družini.

Namen izvajanja teh nalog na centrih za socialno delo je preprečiti izvajanje nasilja v družini, krepitev moči žrtve, podpora pri urejanju statusnih in odnosnih zadev, povzročitelja nasilja spodbujati pri prepoznavanju neustreznih vzorcev vedenja in njihovem spreminjanju.

Pomemben del izvajanja nalog za preprečevanje nasilja v primerih izrečenega ukrepa prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi, je izvedba socialno varstvene storitve prve socialne pomoči z žrtvijo in povzročiteljem nasilja.

V nadzoru bodo proučeni predvsem postopki ocene potrebe po izdelavi pomoči žrtvi, izdelavi individualnega varnostnega načrta na podlagi analize tveganja in izhodiščne ocene ogroženosti, načini delovanja multidisciplinarnega tima ter postopki izdelave in izvajanja načrta pomoči. Preverjen bo tudi način strokovnega dela s povzročiteljem nasilja.

2.2. Izvajalci socialno varstvene storitve institucionalnega varstva starejših

Pri domovih za starejše ter koncesionarjih, ki izvajajo socialno varstveno storitev institucionalno varstvo starejših se bo proučilo zlasti:

- dostop upravičencev in uporabnikov do informacij in pravil za določanje cen storitve, za razvrščanje v vrste oskrbe,

- postopek sprejema, premestitve in odpusta,

- medstrokovna timska obravnava uporabnikov storitve,

- notranji sistemi obravnavanja pripomb, ugovorov in pritožb uporabnikov storitve in informiranost uporabnikov o možnostih sodelovanja pri izvajanju storitve,

- izvajanje naloge priprava okolja, družin in posameznikov na starost in dostopnost strokovnih delavcev za uporabnike storitve in njihove svojce,

- možnosti za uresničevanje načel in pravic stanovalcev do individualizirane obravnave (individualni načrti obravnave), do socialnih stikov in zasebnosti,

- delo z dementnimi uporabniki storitve.

2.3. Izvajalci socialno varstvene storitve pomoč družini na domu kot socialna oskrba na domu

Pri nadzoru izvajanja socialno varstvene storitve pomoč družini na domu kot socialna oskrba na domu (pri javnih zavodih, koncesionarjih in izvajalcih z dovoljenjem za delo) bodo proučene predvsem:

- pravne podlage izvajanja storitve in izračun višine prispevkov uporabnikov storitve,

- izvajanje storitve v okviru predpisanega standarda in normativa storitve,

- postopek ugotavljanja upravičenosti do storitve in pogojev za izvajanje storitve,

- vodenje predpisane dokumentacije in evidenc o opravljanju storitve,

- pogodbe, dogovori in poročila o superviziji neposrednih izvajalcev storitve

2.4. Lokalne skupnosti - naloge zagotavljanje storitve pomoč družini na domu kot socialne oskrba na domu

Nadzirano bo izvajanje nalog, ki jih lokalnim skupnostim nalaga ZSV za zagotavljanje storitve pomoč družini na domu kot socialne oskrba na domu, predvsem:

- organiziranost zagotavljanja storitve v občini,

- način in postopki izbire neposrednih izvajalcev storitve,

- obseg opravljanja storitve,

- izračun višine prispevkov uporabnikov storitve,

- uresničevanje predpisov Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev.

2.5. Izvajalci socialno varstvene storitve socialni servis

Pri izvajalcih socialno varstvene storitve socialni servis bodo proučene predvsem:

- pravne podlage za izvajanja storitve,

- cenik storitve in izračun cene,

- evidence opravljanja storitve za posamezne uporabnike,

- dogovor oziroma pogodba o izvajanju storitve.

2.6. Izvajalci socialno varstvene storitve institucionalnega varstva odraslih duševno in telesno prizadetih oseb

- prilagoditev programa izvajanja storitve posameznim skupinam stanovalcev in potrebam posameznika,

- uporabo predpisanih metod dela in strokovnih načel, s katerimi izvajalec spodbuja aktivnost in avtonomijo stanovalcev ter skrbi za zagotavljanje dostojanstva posameznika.

2.7. Izvajalci socialno varstvene storitve institucionalnega varstva otrok in mladoletnikov z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju

– skladnost izvajanja socialne oskrbe s predpisanim standardom in normativom po Pravilniku o standardih in normativih socialno varstvenih storitev,

– postopke in programe priprave in podpore za življenje po zaključku usposabljanja.

2.8. Izvajalci socialno varstveno storitev vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji za duševno in telesno prizadete odrasle osebe

Pri varstveno delovnih centrih – javnih zavodih in koncesionarjih - ki izvajajo socialno varstveno storitev vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji za duševno in telesno prizadete odrasle osebe se bo proučilo predvsem:

- pogoje in način zagotavljanja multidisciplinarnega pristopa in celovitosti obravnave ter možnosti izbire pri nudenju storitve.

3. Izredni inšpekcijski nadzori

Po zakonu se bodo izredni inšpekcijski nadzori izvajali na pobudo upravičenih predlagateljev ter po oceni direktorja socialne inšpekcije.

V. INFORMATIKA

V letu 2011 je načrtovana posodobitev aplikacije za spremljanje pregledov, kršitev in ukrepov, ki jih opravljajo inšpektorji. V informacijskem sistemu Inšpektorata RS za delo se bomo poskušali povezati na že obstoječe baze podatkov, ki jih nudijo ostali državni organi in so potrebni za izmenjavo podatkov ter za delo v inšpekcijskem nadzoru.

Posebno evidenco, ki je vzpostavljena tudi za vodenje podatkov v prekrškovnem postopku, bo potrebno nadgraditi.

V sodelovanju z ostalimi državnimi organi in po posebnih programih bomo pripravljali finančne in druge proračunske dokumente, programe nabav in investicij, načrte informatizacije z javnimi naročili in druge dokumente.

V okviru danih možnosti bomo posodabljali strojno in programsko opremo. Pri strojni opremi bo poudarek pri nabavi optičnih čitalnikov (skenerjev) za območne enote in prenosnih računalnikov.

Zaradi visokih stroškov vzdrževanja tiskalnikov, ki jih uporablja samo en zaposleni, bomo v letu 2011 le-te nadomestili z mrežnimi tiskalniki.

VI. IZOBRAŽEVANJE, STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE IN DODATNO USPOSABLJANJE USLUŽBENCEV INŠPEKTORATA RS ZA DELO

Zakonodaja na več mestih zahteva strokovno usposobljenega uslužbenca. Tako iz Konvencije MOD št. 81 o inšpekciji dela , iz Zakona o inšpekciji dela kot tudi iz Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 56/2002, 26/2007) izhaja, da ima inšpektor pravico in dolžnost izpopolnjevati svoje strokovno znanje in se usposabljati za opravljanje svojih nalog. Zato bomo na Inšpektoratu RS za delo tudi v letu 2011 organizirali izpopolnjevanja oziroma usposabljanja uslužbencev, predvsem na tistih področjih inšpekcijskega nadzora, ki v zadnjem času doživljajo največ sprememb oziroma se nanašajo na pooblastila inšpektorjev in zagotavljanje enotne politike nadzora organa. Usposabljanja se bodo izvajala preko vsega leta, moderatorji bodo pretežno uslužbenci inšpektorata, po potrebi pa tudi zunanji strokovnjaki ustreznih področij. V okviru možnosti bodo uslužbenci inšpektorata deležni tudi usposabljanja v smeri poglabljanja že obstoječih znanj in njihovega dopolnjevanja z novimi spoznanji stroke. Z letnim načrtom izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja uslužbencev Inšpektorata RS za delo se bo določilo podrobnejše vsebine, vrste in nameni.

Usposabljanje prispeva k optimalnejši izrabi delovnih zmožnosti ter k večji delovni uspešnosti, zlasti če so potrebe po usposabljanju pravilno ugotovljene ter je načrtovanje usposabljanja sistematično in stalno.

VII. CILJI IN PRIPOROČILA ZA NADALJNJE DELO

1. Delovno izkoriščanje, prisilno delo in morebitna prepletenost s pojavom trgovine z ljudmi

Inšpektorat RS za delo bo v okviru sodelovanja v Medresorski delovni skupini za boj proti trgovini z ljudmi sodeloval pri izvajanju Akcijskega načrta skupine za obdobje 2010 – 2011.

Posebna pozornost pri delu inšpektorata bo v okviru nadzorov (redni in izredni nadzori) Inšpektorata RS za delo posvečena v smeri odkrivanja in preiskovanja morebitnih dejanj trgovine z ljudmi z namenom izkoriščanja dela oz. delovnega izkoriščanja. Posebna pozornost bo posvečena tudi zaposlovanju v rizičnih poklicih, ki so navedeni v akcijskem načrtu (plesalke, poklici v gradbeništvu, zaposlitve v gostinstvu), ter zagotavljanju učinkovitega in hitrega kaznovanja kršiteljev ob inšpekcijskih pregledih delodajalcev, ki zaposlujejo tujce.

2. Problematika izplačevanja plač in regresa za letni dopust

Kot ena izmed posledic gospodarske krize se kaže vsesplošna problematika v zvezi s plačilom za delo in regresom za letni dopust. Za učinkovitejše delovanje inšpektorata v zvezi z ugotavljanjem tovrstnih kršitev se bo vzpostavilo aktivno sodelovanje z Davčno upravo RS, ki bo vzpostavilo vzajemen sistem obveščanja o ugotovitvah pri inšpekcijskih nadzorih, z namenom lažjega odkrivanja kršitev v zvezi s plačilom za delo in bo posledično omogočilo dosledno sankcioniranje kršiteljev ter ob izpolnjenih pogojih sprožilo podajo kazenskih ovadb pristojnim organom.

Preverjanje instituta plačila za delo in regresa za letni dopust sta vsebini na kateri bomo v letu 2011 še posebej pozorni in bosta, kjer je le možno, vključeni tudi v izvajanje posameznih usmerjenih akcij nadzora na področju delovnih razmerij.

3. Zagotavljanje zdravja na delovnih mestih in problematika psihosocialnih tveganj

V zadnjem času se vse pogosteje srečujemo tudi s problematiko psihosocialnih tveganj na delu. Njihova obravnava bo vključena v obe področji nadzora, saj smo si zastavili cilj prispevati k vzpostavitvi takega delovnega okolja in storitev na področju zdravja pri delu, ki bo omogočal delavcem polno in produktivno delovanje v poklicnem življenju.

Za dosego tega cilja bo inšpektorat aktivno sodeloval pri promociji varnosti in zdravja na nacionalni ravni ter zagotavljal kakovostne podatke predvsem na področju nezgod pri delu, kar pomeni prispevek v smeri izvajanja inšpekcijskega nadzora na osnovi preverljivih podatkov. V naslednjem obdobju bomo znotraj nadzora zdravja pri delu opravljali celovit nadzor vseh sektorjev, ob tem pa bo posebna pozornost namenjena naslednjim področjem: kakovosti življenja in psihosocialnim dejavnikom na delovnem mestu, biološkim dejavnikom tveganja, ročnemu premeščanju bremen in usposabljanju delavcev.

4. Usposabljanje novih inšpektorjev

Inšpektorat bo v letu 2011 dodatno izboljšal in poenotil načrt usposabljanja novih inšpektorjev. S sistematičnim pristopom želimo zagotoviti vsem novim inšpektorjem celovitejša osnovna znanja in koristne informacije za uspešen in čim hitrejši začetek izvajanja kvalitetnega inšpekcijskega nadzora. Centralno vodenje usposabljanja po enotnem programu in stalno osveževanje študijskega gradiva bo še dodatno prispevalo k poenotenju prakse inšpekcijskega nadzora na področju celotne države.

5. Izboljšanje stanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih

Gradbeništvo velja za najnevarnejšo dejavnost, saj se največ nezgod pri delu zgodi na gradbiščih. V zadnjih letih se je stanje v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu na slovenskih gradbiščih sicer vidno izboljšalo, vendar je še vedno daleč od tega, kar želimo v gradbeništvu na področju varnosti doseči. V letu 2011 bomo zato nadaljevali z utečenimi aktivnostmi, posebno pozornost pa bomo posvetili tudi delu koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu, ker ugotavljamo, da bi bilo njihovo delo veliko bolj učinkovito, če bi gradbišča obiskovali bolj pogosto in če bi ugotovljene nepravilnosti natančneje vpisovali v knjigo ukrepov. Prav tako bomo na Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve poslali predlog spremembe Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, ker veljavna uredba žal ne omogoča učinkovitega dela inšpektorjev in tudi koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu.

6. Izboljšanje stanja varnosti in zdravja pri delu v lesno predelovalni industriji

Inšpektorat si zastavlja cilj izboljšanja stanja na področjih lesno predelovalne industrije. Panoga je delovno intenzivna, zato se pojavljajo poleg ostalega tudi kompleksni problemi v zvezi s protieksplozijsko zaščito. Tako se bo izvajal monitoring ciljnih obratov znotraj lesne industrije, pozornost pa bo namenjena tudi napravam, njihovemu vzdrževanju, popravilih, ter usklajenosti posamezne dokumentacije na tem področju, s čimer naj bi dosegli predvsem zmanjšanje števila nezgod pri delu in urejenost delovnega okolja.

Inšpektorat RS za delo si bo s svojo represivno in preventivno vlogo tudi v letu 2011 prizadeval, da bi se sprejeta zakonodaja spoštovala v čim večji meri.

Iz programa dela je razvidno, da bodo imeli inšpektorji za delo in inšpektorji za socialne zadeve v letu 2011 poleg opravljanja rednega inšpekcijskega nadzorstva ter izvajanja pooblastil v prekrškovnem postopku tudi številne druge strokovne naloge. Obseg opravljenega dela na posameznega inšpektorja oziroma uslužbenca želimo obdržati, večji del pozornosti pa nameniti tudi kakovosti opravljenega dela.

Kakovost bomo spremljali tudi preko uvedenih posameznih kazalnikov za merjenje uspešnosti, učinkovitosti in kakovosti dela.

Lepo pozdravljeni!

Mag. Borut Brezovar

Glavni inšpektor RS za delo

PROGRAMSKE USMERITVE INŠPEKTORATA RS ZA DELO ZA LETO 2010

I. SPLOŠNO

Inšpektorat RS za delo bo v letu 2010 na podlagi 1. člena Zakona o inšpekciji dela (Uradni list RS, št. 38/94, 32/97 in 36/2000) opravljal redne naloge inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, sodelovanje delavcev pri upravljanju, stavke ter varnost in zdravje pri delu ter opravljal inšpekcijsko nadzorstvo tudi nad izvajanjem predpisov, ki to izrecno določajo.

Pripravljene bodo različne akcije nadzora tako s področja delovnih razmerij kot tudi s področja varnosti in zdravja pri delu, ki bodo usmerjene bodisi na posamezno skupino subjektov nadzora oziroma v izvajanje predpisov v določeni dejavnosti. Z izvajanjem nadzora bomo poskušali oceniti trenutno stanje na posameznih področjih, istočasno pa so ugotovitve inšpektorjev lahko pomemben prispevek pri oblikovanju sprememb predpisov. Usmerjene akcije bodo organizirane na področjih, kjer smo v preteklem času ugotovili večje število kršitev oziroma subjekti nadzora že dalj časa niso bili nadzorovani, ponekod pa bomo nadzor izvajali prvič.

Inšpektorat bo v letu 2010 dajal delodajalcem in delavcem strokovno pomoč v zvezi z uresničevanjem zakonov in drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov iz svoje pristojnosti. Strokovno pomoč bomo nudili tudi po elektronski poti, ki se je uporabniki čedalje pogosteje poslužujejo. Ravno tako bomo prihodnjem letu sodelovali z drugimi inšpekcijami, z zavodi, pristojnimi za zaposlovanje, z zavodi za zdravstveno zavarovanje ter za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot tudi s sindikalnimi oziroma strokovnimi združenji delavcev in združenji delodajalcev ter ostalimi strokovnjaki s področja dela.

Sodelovali bomo tudi pri pripravi podzakonskih predpisov, sodelovanje bo potekalo tudi na medresorski ravni preko različnih delovnih skupin. V normativnem programu dela resornega ministrstva je za leto 2010 uvrščen tudi Zakon o inšpekciji dela ter tudi spremembe drugih pomembnih predpisov s področja dela organa (npr. Zakon o varnosti in zdravju pri delu, Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o stavki,

Zakon o malem delu, Zakon o zaposlovanju in delu tujcev, Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno itd.).

Inšpektorat RS za delo bo v letu 2010 izvajal tudi obveznost glede nadzora izvajanja usposabljanja koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih ter organizacije in izvajanja preverjanja znanja koordinatorjev za pridobitev potrdila o strokovni usposobljenosti.

Tudi v letu 2010 bomo organizirali posebno konferenco, s katerimi nekaj zadnjih let želimo širšo strokovno javnost opozoriti na določeno tematiko in morda delodajalce spodbuditi k ustreznejšim rešitvam različnih vprašanj. Tematski sklop bo tokrat namenjen nezgodam pri delu.

Ustrezno pozornost bomo tudi v nadaljevanju posvečali vsebinam na spletni strani, da bodo informacije o delu inšpektorata na čim bolj jasen in razumljiv način predstavljene javnosti. V skladu z zakonodajo bomo obveščali javnost o svojih ugotovitvah ter izrečenih ukrepih.

Pomemben del nalog bo vezan tudi na delo Inšpektorata RS z delo kot prekrškovnega organa.

Na področju delovanja Inšpektorata RS za delo v mednarodnem prostoru izpostavljamo, da je Inšpektorat RS za delo vključen v Odbor glavnih inšpektorjev za delo pri Evropski komisiji (SLIC – Senior Labour Inspectors Committe), poleg tega pa sodeluje še z nekaterimi mednarodnimi organizacijami, kot so Mednarodna organizacija dela in Mednarodna organizacija inšpektorjev dela. Naše aktivnosti so povezane tudi z obveznostmi Republike Slovenije pri izvrševanju sprejetih mednarodnih obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije MOD št. 81 o inšpekciji dela v industriji in trgovini, iz Revidirane Evropske socialne listine ter vrste direktiv s področja varnosti in zdravja pri delu in delovnih razmerij, sprejetih v okviru EU. Predvsem se to nanaša na zagotavljanje podatkov in poročanje v zvezi s temi dokumenti. V letu 2010 bo potekal tudi postopek ocenjevanja inšpektorata (spoštovanja splošnih načel inšpektoratov za delo pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora s področja varnosti in zdravja pri delu) s strani Evropske komisije.

II. POROČILO O DELU INŠPEKTORATA RS ZA DELO ZA LETO 2009

Inšpektorat RS za delo bo na podlagi 5. člena Zakona o inšpekciji dela predložil resornemu ministrstvu poročilo o svojem delu za preteklo koledarsko leto.

III. USMERJENE AKCIJE NADZORA S PODROČJA DELOVNIH RAZMERIJ IN S PODROČJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU

V letu 2010 bodo inšpektorji za delo izvajali različne usmerjene akcije nadzora nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu ter s področja delovnih razmerij. Namen in kratka vsebina akcij sta predstavljena v nadaljevanju.

A. USMERJENE AKCIJE, KI SE BODO IZVAJALE NA OBEH PODROČJIH NADZORA:

1. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje in predpisov o varnosti in zdravju

pri delu na premičnih in začasnih gradbiščih

Delovna razmerja:

Glede na to, da dejavnost gradbeništva iz leta v leto izstopa po številu ugotovljenih kršitev na področju delovnih razmerij v tej dejavnosti izvajamo usmerjeno akcijo že nekaj let zapored. Zato bomo z izvajanjem akcije nadaljevali tudi v letu 2010.

Na področju delovnih razmerij bo posebna pozornost namenjena nadzoru zakonitosti zaposlovanja ter opravljanja dela slovenskih državljanov, državljanov držav članic Evropske unije ter državljanov tretjih držav. Poseben poudarek bo dan tudi delovnemu času, odmorom, počitkom, opravljanju dela dijakov in študentov, izvajanju instituta zagotavljanja dela delavca drugemu uporabniku ter zagotavljanja pravnega varstva delavcev, mlajših od 18 let.

Varnost in zdravje pri delu:

Največ težjih in tudi smrtnih nezgod pri delu se zgodi na gradbiščih, zaradi česar velja gradbeništvo za najnevarnejšo dejavnost v smislu zagotavljanja varnega in zdravega dela. Glede na to, da še vedno ugotavljamo, da stanje varnosti in zdravja v zvezi z gradbišči ni zadovoljivo, bomo v tem letu dali poudarek na sankcioniranju tistih delodajalcev in tudi delavcev, ki zahtev in ukrepov varnosti in zdravja pri delu ne izvajajo v skladu s predpisi, predvsem pa bodo natančneje obravnavani tisti, ki kršitve ponavljajo. Inšpekcijski nadzor bo usmerjen v izpolnjevanje obveznosti naročnikov in koordinatorjev VZD, v nadzor vozil in strojev na gradbišču, električne inštalacije, varovanje pred padci z višine ali v globino, v zagotavljanje in uporabo osebne varovalne opreme ter v zagotavljanje drugih osnovnih predpisanih zahtev s področja varnosti in zdravja pri delu.

2. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje in predpisov o varnosti in zdravju

pri delu v zadrugah

Delovna razmerja:

Akcijo nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje bomo v prihodnjem letu v zadrugah izvajali prvič. Glede na to, da na trgu opažamo porast subjektov, ki opravljajo dejavnost po zadružnih pravilih oz. nastopajo kot zadruge, imamo namen s to akcijo pridobiti podatke o izvajanju zakonodaje tudi na tem področju.

V okviru akcije bomo na področju delovnih razmerij preverili izvajanje določb delovnopravne zakonodaje v zvezi z aktom o sistemizaciji oz. Izjavo o varnosti (če delodajalec zaposluje manj kot deset delavcev), zaposlovanjem, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava, v primerih obstoja elementov delovnega razmerja, opravljanjem dela na podlagi pogodb o zaposlitvi za določen čas, delovnim časom in vodenjem evidenc na področju dela.

Varnost in zdravje pri delu:

Ugotavlja se, da se kmetijske zadruge v zadnjem času ukvarjajo s prodajo najrazličnejših proizvodov in ne samo kmetijskih. Glede na predhodno ugotovljeno ter glede na dejstvo, da gre v večini primerov za prodajo določenih proizvodov tudi v večjih in težjih embalažah, bo pri izvajanju nadzora s področja varnosti in zdravja posebna pozornost namenjena ročnemu premeščanju izdelkov, zlasti, ko takšna dela izvajajo ženske. Istočasno pa bodo pristojni inšpektorji opravljali nadzor tudi glede opredelitve posameznih nevarnosti, ki se pojavljajo pri delu v zadrugah v oceni tveganja ter v zvezi s tem določenimi ukrepi, glede teoretičnega in praktičnega usposabljanja za varno delo s poudarkom na uporabi nevarnih snovi in premeščanju bremen ter glede uporabe varne delovne in transportnih opreme.

3. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje in predpisov o varnosti in zdravju

pri delu pri prevoznikih oseb in blaga (manjši delodajalci do 10 zaposlenih)

Delovna razmerja:

Glede na to, da je z Zakonom o delovnih razmerjih dopuščena možnost drugačne ureditve delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov za mobilne delavce, bomo tako kot letos tudi v prihodnjem letu izvedli akcijo v dejavnosti prevozov v cestnem prometu, in sicer še zlasti v zvezi z izvajanjem določb Zakona o delovnem času, obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih. Izvedba akcije bo usmerjena zlasti na manjše delodajalce, ki se ukvarjajo z dejavnostjo prevozov potnikov ter blaga in ki zaposlujejo do 10 delavcev.

V okviru akcije bomo na področju delovnih razmerij preverili izvajanje določb delovnopravne zakonodaje v zvezi z aktom o sistemizaciji oz. Izjavo o varnosti (če delodajalec zaposluje manj kot deset delavcev), zaposlovanjem, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava, v primerih obstoja elementov delovnega razmerja, delovnim časom, zagotavljanjem odmorov in počitkov, nočnim delom ter vodenjem evidenc na področju dela.

Varnost in zdravje pri delu:

Prevozniki, ki se ukvarjajo s prevozom oseb in blaga, so pri svojem delu izpostavljeni tudi posameznim nevarnostim, ki niso neposredno povezane z upravljanjem in vožnjo prevoznega sredstva. Zlasti pri manjših delodajalcih, ki se ukvarjajo s prevozom blaga, izstopajo nevarnosti glede dvigovanja, prenašanja, spuščanja, potiskanja, vlečenja, nošenja in premikanja bremena. Predhodno omenjena nevarnost se pojavlja tudi pri delodajalcih, ki izvajajo prevoze oseb. Le ti oz. njihovi šoferji morajo ravno tako nakladati in razkladati potovalno opremo potnikov, ki v veliki večini primerov tudi predstavlja veliko težo. Prav tako bodo v okviru akcije nadzorovana opredelitev nevarnosti in ukrepov v oceni tveganja, izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov, usposabljanje za varno delo vključno z dodatnimi znanji glede uporabe dvižnih naprav, pregledi in preizkusi ter ustreznost delovne in dodatne opreme, ki se uporablja pri zagotavljanju in izvajanju storitev ter zagotavljanje in uporaba ustrezne osebne varovalne opreme.

B. USMERJENE AKCIJE S PODROČJA NADZORA DELOVNIH RAZMERIJ:

1. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje v upravnih enotah

Akcijo nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje bomo v prihodnjem letu v upravnih enotah izvajali prvič. Namen obravnavane akcije je pridobiti sliko stanja izvajanja zakonodaje tudi na tem področju.

V akciji bomo posebno pozornost namenili izvajanju določb delovnopravne zakonodaje o delovnemu času, odmorih, počitkih, letnem dopustu, vodenju evidenc na področju dela, o varovanju dostojanstva delavcev pri delu in o morebitnemu delu dijakov in študentov.

2. Akcija nadzora v zvezi z izvajanjem delovnopravne zakonodaje pri delodajalcih, ki opravljajo dejavnost gostinstva

Glede na to, da je dejavnost gostinstva ena tistih dejavnosti, kjer že nekaj let najpogosteje ugotavljamo kršitve delovnopravne zakonodaje, bomo v prihodnjem letu 2010 izvedli usmerjeno akcijo nadzora tudi v tej dejavnosti.

Z izvajanjem akcije oz. na podlagi ugotovljenih kršitev, želimo ugotoviti, ali delodajalci izvajajo določbe delovnopravne zakonodaje v zvezi z aktom o sistemizaciji delovnih oz. Izjavo o varnosti (če delodajalec zaposluje manj kot deset delavcev), zaposlovanjem, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava, v primerih obstoja elementov delovnega razmerja, tako slovenskih državljanov, kot državljanov držav članic EU ter državljanov »tretjih« držav, v zvezi z delovnim časom, vodenjem evidenc na področju dela ter zagotavljanjem odmorov in počitkov. Posebna pozornost bo namenjena delu otrok in delavcev, mlajših od 18 let ter začasnim in občasnim delom dijakov in študentov.

3. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje v zvezi z institutom pogodbe o zaposlitvi za določen čas, delovnim časom ter z njim povezanim vodenjem evidenc na področju dela

V prvi polovici leta 2010 bo potekala oz. se izvajala akcija usmerjena na določene institute delovnega prava, kar pomeni, da v okviru te akcije ne bomo preverjali izvajanje delovnopravne zakonodaje v določeni dejavnosti oz. skupini gospodarskih subjektov, temveč posamezne institute delovnega prava, ki so ob gospodarski krizi še posebej izpostavljeni, ne glede na dejavnost, ki jo delodajalci opravljajo. Tovrstno akcijo bomo v prihodnjem letu izvajali prvič.

V okviru akcije bomo preverjali izvajanje delovnopravne zakonodaje v zvezi z pogodbami o zaposlitvi za določen čas, delovnim časom ter vodenjem evidenc na področju dela. Glede na to, da se v času gospodarske krize vse več delodajlcev poslužuje dela delavcev zaposlenih na podlagi pogodb o zaposlitvi za določen čas, je namen akcije ugotoviti, ali delodajalci spoštujejo določbe delovnopravne zakonodaje v zvezi s tem institutom ter delovnim časom in v zvezi z evidencami dela.

C. USMERJENE AKCIJE S PODROČJA NADZORA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU:

1. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu v zvezi z Izjavo o

varnosti z oceno tveganja pri uporabi nevarnih kemičnih snovi (EU SLIC kampanja)

V letu 2010 bo Inšpektorat RS za delo izvajal nadzor glede ocenjevanja tveganja pri uporabi nevarnih kemičnih snovi. S tem se bo vključil v akcijo, ki se bo načrtovano izvajala na območju celotne Evropske unije. Akcija nadzora se bo predvidoma pretežno izvajala pri manjših in srednje velikih delodajalcih. Izvajala se bo na podlagi navodil in smernic Evropske unije. Pričakovati je po vsebini zelo obsežno in zahtevno akcijo kar posledično pomeni tudi primerno seznanitev inšpektorjev, ki bodo akcijo izvajali.

2. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu v zvezi s prijavljanjem nezgod pri delu, nevarnih pojavov in poklicnih bolezni

Ugotavlja se, da delodajalci v zadnjih letih vedno bolj izpolnjujejo zahteve 27. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu in na Inšpektorat RS delo prijavljajo nezgode pri delu, vendar se po našem mnenju dogodi še kar nekaj nezgod pri delu, tudi težjih, o katerih pa inšpektorat ni obveščen. Zato bomo izpolnjevanje dolžnosti obveščanja inšpektorata RS za delo glede prijavljanje nezgod pri delu poostreno nadzorovali tudi v letu 2010.

3. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu pri delodajalcih, izbranih na osnovi metodologije naključnih številk – reprezentativni vzorec

Tudi v letu 2010 bomo nadaljevali z izvajanjem akcije nadzora glede zagotavljanja desetih osnovnih obveznosti delodajalcev s področja varnosti in zdravja pri delu. Kakor v preteklih letih bomo tudi naslednje leto naključno izbrali 1000 subjektov. Na osnovi opravljenih inšpekcijskih nadzorov pridobljene ugotovitve predstavljajo pomemben kazalnik splošnega stanja varnosti in zdravja pri delu v državi. Ugotavljamo tudi, da s takim naključno izbranim nadzorom znižujemo tudi število takih subjektov, ki jim je to prvi inšpekcijski nadzor v času njihovega obstoja.

4. Akcija nadzora organizacij s pridobljenim dovoljenjem za delo

Organizacije z dovoljenjem za delo imajo glede zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu v državi zelo pomembno vlogo, še posebno pri tistih delodajalcih, ki nimajo lastnih strokovnih delavcev oz. služb. Ugotavljamo pa, da delo teh organizacij ni vedno ustrezno in v skladu s pogoji, na osnovi katerih so dovoljenje za delo pridobili. Z namenom, da se stanje glede tega izboljša, smo z načrtovanim nadzorom teh organizacij pričeli že v letu 2008 in nadaljevali v letu 2009, prav tako pa bomo nadzor nadaljevali tudi v letu 2010 tudi iz razloga, da so v doglednem času nadzorovani vsi subjekti, ki imajo pridobljeno dovoljenje za delo s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

5. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu v zvezi s Pravilnikom o varnosti strojev

Izvedba te akcije je bila predvidena za konec leta 2009, vendar smo se odločili, da njeno izvedbo prestavimo v leto 2010, in sicer iz razloga, ker novi Pravilnik o varnosti strojev prične veljati v z letom 2010 ter zaradi zahteve medresorskega odbora za delovanje notranjega trga, da pristojni inšpekcijski organi za leto 2010 načrtujejo tudi ustrezne poostrene nadzore s področja prostega pretoka blaga. Tako bomo v letu 2010 opravili poostren nadzor nad izvajanjem predpisov in zahtev, ki jih morajo izpolnjevati stroji, ki so bili dani na trg, da bi se zagotovil njihov prost pretok ter njihova skladnost z bistvenimi varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami. V sam nadzor bodo vključeni zlasti lesno obdelovalni stroji.

6. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu na začasnih in

premičnih gradbiščih v zvezi z delom na višini in uporabo osebne varovalne opreme

Ker je vzrok za polovico delovnih nezgod s smrtnim izidom na gradbiščih padec z višine ali v globino, bomo v letu 2010 ponovili usmerjeno akcijo, ki bo obravnavala samo spoštovanje varnostnih zahtev v zvezi z delom na višini in bo trajala 9 mesecev oz. vso gradbeno sezono. Inšpekcijski nadzor bomo izvajali nad tistimi določbami priloge IV, Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Uradni list RS, št. 83/2005), ki obravnavajo varovanje pred padci z višine in v globino, prav tako pa bomo v okviru te akcije nadzirali uporabo osebne varovalne opreme na gradbiščih, ki predstavlja drugo najpogosteje ugotovljeno kršitev na slovenskih gradbiščih.

7. Akcija v zvezi z izpostavljenostjo delavcev, ki so na delovnih mestih izpostavljeni svincu ali

njegovim spojinam

Namen akcije je ugotoviti izpostavljenost delavcev, ki so na delovnih mestih izpostavljeni svincu ali njegovim spojinam v različnih dejavnostih in kakšno je zagotavljanje oz. izvajanje varnostnih ukrepov. V akciji se bo preverjalo ali delodajalci izpostavljenost svincu ali njegovim spojinam obravnavajo kot posebno nevarnost oz. škodljivost, ali so na podlagi opravljene ocene tveganja določili potrebne varnostne ukrepe ali so v oceni tveganja opredelili delovna mesta, kjer se bo izvajal biološki monitoring na svinec, v kakšni periodiki in po kakšnem postopku se bo le-ta izvajal in ali se je biološki monitoring že kdaj izvajal. Preverjalo se bo tudi ali so delavci seznanjeni z nevarnimi lastnostmi svinca.

8. Akcija v zvezi z izpostavljenostjo delavcev, ki so pri svojem delu izpostavljeni azbestu

Kakor v predhodnih letih se bodo tudi v letu 2010 nadaljevale aktivnosti glede nevarnosti azbesta pri delu. V zvezi s tem se bodo izvajali inšpekcijski nadzori po že pripravljenih strokovnih podlagah in to predvsem pri tistih delodajalcih, ki bodo taka dela prijavili. Ugotavlja se, da je število prijavljenih takih del dokaj veliko, iz česar ocenjujemo, da to obveznost delodajalci dokaj dobro spoštujejo. Vseeno pa bomo v akciji ugotavljali morebitne kršitve tudi glede neprijavljanja del z azbestom ter ukrepali v skladu s pristojnostmi.

9. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu v zvezi z zagotavljanjem varnosti pred nevarnostjo električnega toka

Omenjena akcija se je izvajala že v letu 2009 in se njeno izvajanje predvideva tudi v letu 2010. V predhodnem letu se je zgodilo kar nekaj nezgod pri delu, ki so povezane z nevarnostjo električnega toka in v treh primerih je prišlo do smrti delavcev. Zato bo pri izvajanju akcije tudi v letu 2010 pozornost namenjena doslednemu spoštovanju zakonskih zahtev glede nevarnosti, ki jo predstavlja električni tok s poudarkom na poudarkom na izdajanju dokumentov za varno delo ter zagotavljanju predvidenih varnostnih zahtev in ukrepov pri delih na napravah in opremi nizke ter visoke napetosti.

D. DRUGE AKCIJE

V okviru dela Komisije za odkrivanje in preprečevanje dela in zaposlovanja na črno bo Inšpektorat RS za delo sodeloval v skupnih akcijah poostrenega nadzora. Aktivnosti in subjekti nadzora bodo na osnovi dogovora članov komisije, določeni sproti.

Ravno tako se bodo tudi v letu 2010 izvajale različne skupne akcije z drugimi inšpekcijskimi organi, ki niso vključene v projekt odkrivanja in preprečevanja dela in zaposlovanja na črno, pa obstaja interes za izvedbo istočasnega skupnega nadzora.

IV. USMERITVE ZA DELO INŠPEKTORJEV ZA SOCIALNE ZADEVE

1. Po Zakonu o socialnem varstvu ((Uradni list RS, št. 3/2007– uradno prečiščeno besedilo 2, 23/2007– popr., 41/2007– popr.) in 1. odstavka 10. člena Pravilnika o izvajanju inšpekcijskega nadzora na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št.74/04) (v nadaljevanju: zakon) izvaja socialna inšpekcija nadzor nad delom javnih socialno varstvenih zavodov, koncesionarjev in drugih pravnih ali fizičnih oseb, ki izvajajo socialno varstvene storitve na podlagi dovoljenja za delo.

2. Redni inšpekcijski nadzor

Redni inšpekcijski nadzor mora biti pri vsakem izvajalcu socialno varstvene dejavnosti opravljen najmanj enkrat v obdobju treh let (2.odst. 105. člena zakona). Praviloma se bodo redni inšpekcijski nadzori v letu 2010 izvedli pri vseh tistih izvajalcih, pri katerih v zadnjih dveh letih nismo izvedli rednega nadzora.

Pri izvedbi rednih inšpekcijskih nadzorov bodo v skladu z določili 1. odstavka 10. člena Pravilnika o izvajanju inšpekcijskega nadzora na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 74/04) (v nadaljevanju: pravilnik) v letnem programu rednih nadzorov za leto 2010, poleg izvajalcev pri katerih bo izveden nadzor, določena tudi strokovna področja, ki se bodo pri teh izvajalcih še posebej podrobno proučila.

Redni nadzori so vsako leto (oz. do konca januarja naslednjega leta) izvedeni v celoti v skladu z letnim programom, tako bo tudi v letu 2010.

Pri pripravi programa rednih inšpekcijskih nadzorov na področju socialnega varstva v letu 2010 bodo za posamezne izvajalce socialno varstvene dejavnosti upoštevane spodaj navedene usmeritve (pri čemer lahko pride še do določenih dopolnitev na predlog Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v skladu z 2. odstavkom 10. člena pravilnika):

2.1 Centri za socialno delo

Pri centrih za socialno delo se bo proučilo izvajanje strokovnih in upravnih nalog s področja skrbništva.

Namen skrbništva je varstvo osebnosti oseb, ki so postavljene pod skrbništvo. To varstvo se uresničuje neposredno ali posredno z zagotavljanjem oskrbe, vzgoje, izobrazbe, usposabljanja, zdravljenja, varovanjem premoženjskih in drugih pravic in koristi oseb, ki iz različnih razlogov tega ne zmorejo same. Nadzirano bo izvajanje skrbništva tako nad mladoletnimi osebami in nad osebami, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, kot tudi izvajanje nalog skrbništva za posebne primere. Inšpekcija bo proučila postopke ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za postavitev osebe pod skrbništvo, postopke postavitve skrbnika, postopke opredelitve skrbniških nalog in nadzora izvajanja teh nalog.

2.2. Izvajalci socialno varstvene storitve institucionalnega varstva starejših

Pri domovih za starejše ter koncesionarjih, ki izvajajo socialno varstveno storitev institucionalno varstvo starejših se bo proučilo zlasti:

- uveljavljanje pravic upravičencev do storitve (informiranje, sprejem novih uporabnikov, vključevanje novih uporabnikov v socialne mreže izvajalca storitve),

- notranje in zunanje premestitve in odpusti uporabnikov storitve (evidence, pogoji, kriteriji, soglasja),

- delo z dementnimi uporabniki storitve (vrsta oskrbe, povečano varovanje, posebni program aktivnosti, pogoji za izvajanje vrste oskrbe IV, delo s svojci),

- storitev institucionalno varstvo starejših v obliki dnevnega varstva,

- delo z drugimi skupinami uporabnikov storitve institucionalno varstvo starejših,

- izvajanje nalog priprave okolja na starost in socialne oskrbe za uporabnike storitve.

2.3. Izvajalci socialno varstvene storitve pomoč družini na domu kot socialna oskrba na domu

Pri nadzoru izvajanja socialno varstvene storitve pomoč družini na domu kot socialna oskrba na domu (pri javnih zavodih, koncesionarjih in izvajalcih z dovoljenjem za delo) bodo proučene:

- pravne podlage izvajanja storitve in izračun višine prispevkov uporabnikov storitve,

- izvajanje storitve v okviru predpisanega standarda in normativa storitve,

- postopek ugotavljanja upravičenosti do storitve in pogojev za izvajanje storitve,

- vodenje predpisane dokumentacije in evidenc o opravljanju storitve,

- pogodbe in poročila o superviziji neposrednih izvajalcev storitve.

2.4. Občine - naloge zagotavljanje storitve pomoč družini na domu kot socialne oskrba na domu

Izvajanje nalog, ki jih občinam nalaga zakon o socialnem varstvu za zagotavljanje storitve pomoč družini na domu kot socialne oskrba na domu (skupaj 73 občin):

- organiziranost zagotavljanja storitve v občini,

- način in postopki izbire neposrednih izvajalcev storitve,

- obseg opravljanja storitve,

- izračun višine prispevkov uporabnikov storitve,

- uresničevanje predpisov Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev.

2.5 Izvajalci socialno varstvene storitve socialni servis

Pri izvajalcih socialno varstvene storitve socialni servis bo proučeno:

- izvajanje socialnega servisa-razvoz kosil oziroma prinos enega toplega obroka hrane enkrat na dan na dom uporabnika- upravičenost do storitve, ločevanje upravičencev do storitve in naročnikov tržne dejavnosti javnih socialno varstvenih zavodov oziroma ločevanje izvajanja socialno varstvene storitve od gospodarsko-tržne dejavnosti, evidenca naročil,

- pravne podlage za izvajanje storitve pri izvajalcih, ki niso javni socialno varstveni zavodi,

- cena storitve - izračun in soglasje pristojnega ministrstva, cenik storitve,

- dokumentacija opravljanja storitve,

- pogodbe/dogovori.

2.6 Izvajalci socialno varstvene storitve institucionalnega varstva odraslih duševno in telesno prizadetih oseb

V posebnih socialno varstvenih zavodih za odrasle in drugih javnih zavodih, ki izvajajo socialno varstvene storitve institucionalnega varstva odraslih duševno in telesno prizadetih oseb se bo še posebej podrobno proučilo:

- postopke in strokovna ravnanja izvajalca pri sprejemu, premestitvi in odpustu stanovalcev,

- skladnost izvajanja socialne oskrbe s predpisanim standardom in normativom po pravilniku,

- prilagoditev programa izvajanja storitve posameznim skupinam stanovalcev in potrebam

- posameznika in

- uporabo predpisanih metod dela in strokovnih načel, s katerimi izvajalec spodbuja aktivnost

- in avtonomijo stanovalcev ter skrbi za zagotavljanje dostojanstva posameznika.

2.7. Izvajalci socialno varstvene storitve institucionalnega varstva otrok in mladoletnikov z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju

– skladnost izvajanja socialne oskrbe s predpisanim standardom in normativom po pravilniku,

– pogoje in način zagotavljanja celovitosti obravnave pri nudenju storitve in

– postopke in programe priprave in podpore za življenje po zaključku usposabljanja.

2.8. Izvajalci socialno varstveno storitev vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji za duševno in telesno prizadete odrasle osebe

- postopke in strokovna ravnanja izvajalca pri sprejemu, premestitvi ali odpustu uporabnikov,

- skladnost izvajanja socialne oskrbe s predpisanim standardom in normativom po pravilniku,

- uporabo predpisanih metod dela in strokovnih načel, s katerimi izvajalec spodbuja avtonomijo uporabnikov ter skrbi za zagotavljanje načela individualizacije in

- pogoje in način zagotavljanja celovitosti obravnave in možnosti izbire pri nudenju storitve.

3. Izredni inšpekcijski nadzori

Po zakonu se bodo izredni inšpekcijski nadzori izvajali na pobudo upravičenih predlagateljev ter po oceni direktorja socialne inšpekcije.

V. INFORMATIKA

V letu 2010 je načrtovana posodobitev aplikacije za spremljanje pregledov, kršitev in ukrepov, ki jih opravljajo inšpektorji. V informacijskem sistemu Inšpektorata RS za delo se bomo poskušali povezati na že obstoječe baze podatkov, ki jih nudijo ostali državni organi in so potrebni za izmenjavo podatkov ter za delo v inšpekcijskem nadzoru.

Posebno evidenco, ki je vzpostavljena tudi za vodenje podatkov v prekrškovnem postopku, bo potrebno nadgraditi.

V okviru danih možnosti bomo posodabljali strojno in programsko opremo. Pri stojni opremi bo poudarek pri nabavi optičnih čitalnikov (skenerjev) za območne enote.

VI. IZOBRAŽEVANJE, STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE IN DODATNO USPOSABLJANJE USLUŽBENCEV INŠPEKTORATA RS ZA DELO

Zakonodaja na večih mestih zahteva strokovno usposobljenega uslužbenca. Tako iz Konvencije MOD št. 81 o inšpekciji dela , iz Zakona o inšpekciji dela kot tudi iz Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 56/2002, 26/2007) izhaja, da ima inšpektor pravico in dolžnost izpopolnjevati svoje strokovno znanje in se usposabljati za opravljanje svojih nalog. Zato bomo na Inšpektoratu RS za delo tudi v letu 2010 organizirali izpopolnjevanja oziroma usposabljanja uslužbencev, predvsem na tistih področjih inšpekcijskega nadzora, ki v zadnjem času doživljajo največ sprememb oziroma se nanašajo na pooblastila inšpektorjev in zagotavljanje enotne politike nadzora organa. Usposabljanja se bodo izvajala preko vsega leta, moderatorji bodo pretežno uslužbenci inšpektorata, po potrebi pa tudi zunanji strokovnjaki ustreznih področij. V okviru možnosti bodo uslužbenci Inšpektorata deležni tudi usposabljanja v smeri poglabljanja že obstoječih znanj in njihovega dopolnjevanja z novimi spoznanji stroke. Z letnim načrtom izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja uslužbencev Inšpektorata RS za delo se bo določilo podrobnejše vsebine, vrste in nameni.

VII. CILJI IN PRIPOROČILA ZA NADALJNJE DELO

1. Izboljšanje stanja glede Izjave o varnosti z oceno tveganja

Inšpektorat RS za delo si bo še naprej prizadeval prispevati k razumevanju zahteve Zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki se nanaša na izjavo o varnosti z oceno tveganja. Še vedno ugotavljamo, da je ta dokument v mnogih primerih samo formalnost, ki jo delodajalci enostavno kupijo pri subjektih z dovoljenjem za delo, nato pa se zanjo ne zanimajo več in ne služi svojemu namenu.

2. Izboljšanje stanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih

Dejavnost gradbeništva še vedno ostaja najnevarnejša dejavnost z zornega kota nezgod pri delu. Kljub vsakoletnemu poostrenemu nadzoru predvsem na gradbiščih, se stanje ne izboljšuje, saj je tudi v letu 2009 največ smrtnih primerov pri delu na gradbiščih. Vzrok za polovico delovnih nezgod s smrtnim izidom na gradbiščih je padec z višine ali v globino, zato bomo v letu 2010 poostreno nadzirali spoštovanje varnostnih zahtev v zvezi z delom na višini.

3. Kemijska varnost

V letu 2010 bo Inšpektorat RS za delo pozornost posvetil tudi ocenjevanju tveganja pri uporabi nevarnih kemičnih snovi. S tem se bo vključil v akcijo, ki se bo načrtovano izvajala na območju celotne Evropske unije v skladu z navodili in smernicami Evropske unije. Posebna pozornost bo v let 2010 posvečena tudi izpostavljenosti delavcem azbestu in svincu ali njegovim spojinam.

4. Projekt za zmanjšanje števila nezgod pri delu v RS

V letu 2010 bomo nadaljevali s projektom zmanjševanja nezgod pri delu in skozi zastavljene cilje skušali

povečati zainteresiranost delodajalcev za varnost in zdravje pri delu, osveščati, doseči, da bodo interni akti ustrezni in da bodo služili namenu, doseči poenoten in usklajen pristop do pojmovanja “ocenjevanja tveganj” doseči, da se bo vidik varnosti in zdravja pri delu ustrezno obravnaval tudi v vseh izobraževalnih ustanovah. Sodelovali bomo tudi pri dopolnitvi zakonodaje.

5. Inšpektorat RS za delo bo še naprej ohranil sodelovanje z drugimi resornimi organi na področju zaposlovanja in dela tujcev, ki je namenjeno preprečevanju zlorab v zvezi s pridobivanjem delovnih dovoljenj in nadziral spoštovanje veljavne zakonodaje s področja dela in zaposlovanja tujcev, ki so v njegovi pristojnosti.

6. V času gospodarske krize bo Inšpektorat še naprej pozoren na izpostavljene kršitve delovnopravne zakonodaje, izvajanjem delovnopravne zakonodaje v zvezi s pogodbami o zaposlitvi za določen čas, delovnim časom ter vodenjem evidenc na področju dela.

7. Opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava, v primerih obstoja elementov delovnega razmerja, študentsko delo in varovanje dostojanstva delavcev pri delu so vsebine, ki bodo vključene v izvajanje posameznih usmerjenih akcij nadzora na področju delovnih razmerij.

8. Glede na to, da bo v letu 2010 potekal tudi postopek ocenjevanja inšpektorata v zvezi z spoštovanjem splošnih načel inšpektoratov za delo pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora s področja varnosti in zdravja pri delu s strani Evropske komisije, bodo predhodno potekale pomembne aktivnosti tudi na področju priprave na ta postopek.

Inšpektorat RS za delo si bo s svojo represivno in preventivno vlogo tudi v letu 2010 prizadeval, da bi se sprejeta zakonodaja spoštovala v čim večji meri.

Iz programa dela je razvidno, da bodo imeli inšpektorji za delo in inšpektorji za socialne zadeve v letu 2010 poleg opravljanja rednega inšpekcijskega nadzorstva ter izvajanja pooblastil v prekrškovnem postopku tudi številne druge strokovne naloge. Obseg opravljenega dela na posameznega inšpektorja oziroma uslužbenca želimo obdržati, večji del pozornosti pa nameniti tudi kakovosti opravljenega dela.

Kakovost bomo spremljali tudi preko uvedenih posameznih kazalnikov za merjenje uspešnosti, učinkovitosti in kakovosti dela.

PROGRAMSKE USMERITVE INŠPEKTORATA RS ZA DELO ZA LETO 2009

I. SPLOŠNO

Inšpektorat RS za delo bo v letu 2009 na podlagi 1. člena Zakona o inšpekciji dela (Uradni list RS, št. 38/94, 32/97 in 36/2000) opravljal redne naloge inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, sodelovanje delavcev pri upravljanju, stavke ter varnost in zdravje pri delu ter opravljal inšpekcijsko nadzorstvo tudi nad izvajanjem predpisov, ki to izrecno določajo.

Pripravljene bodo različne akcije nadzora tako s področja delovnih razmerij kot tudi s področja varnosti in zdravja pri delu, ki bodo usmerjene bodisi na posamezno skupino subjektov nadzora oziroma v izvajanje predpisov v določeni dejavnosti. Z izvajanjem nadzora bomo poskušali oceniti trenutno stanje na posameznih področjih, istočasno pa so ugotovitve inšpektorjev lahko pomemben prispevek pri oblikovanju sprememb predpisov. Usmerjene akcije bodo organizirane na področjih, kjer smo v preteklem času ugotovili večje število kršitev oziroma subjekti nadzora že dalj časa niso bili nadzorovani.

Inšpektorat bo v letu 2009 dajal delodajalcem in delavcem strokovno pomoč v zvezi z uresničevanjem zakonov in drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov iz svoje pristojnosti. Strokovno pomoč bomo nudili tudi po elektronski poti, ki se je uporabniki čedalje pogosteje poslužujejo. Ravno tako bomo prihodnjem letu sodelovali z drugimi inšpekcijami, z zavodi, pristojnimi za zaposlovanje, z zavodi za zdravstveno zavarovanje ter za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot tudi s sindikalnimi oziroma strokovnimi združenji delavcev in združenji delodajalcev ter ostalimi strokovnjaki s področja dela.

Sodelovali bomo tudi pri pripravi podzakonskih predpisov s sodelovanjem v raznih resornih in delovnih skupinah.

Inšpektorat RS za delo bo v letu 2009 izvajal tudi obveznost glede nadzora izvajanja usposabljanja koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih ter organizacije in izvajanja preverjanja znanja koordinatorjev za pridobitev potrdila o strokovni usposobljenosti.

Tudi v letu 2009 bomo organizirali posebno konferenco, s katerimi nekaj zadnjih let želimo širšo strokovno javnost opozoriti na določeno tematiko in morda delodajalce spodbuditi k ustreznejšim rešitvam različnih vprašanj. Tematski sklop bo tokrat namenjen socialnemu področju.

Ustrezno pozornost bomo tudi v nadaljevanju posvečali vsebinam na spletni strani, da bodo informacije o delu inšpektorata na čim bolj jasen in razumljiv način predstavljene javnosti.

Pomemben del nalog bo vezan tudi na delo Inšpektorata RS z delo kot prekrškovnega organa.

Na področju delovanja Inšpektorata RS za delo v mednarodnem prostoru izpostavljamo, da je Inšpektorat RS za delo vključen v posamezna telesa EU, zlasti je to Odbor glavnih inšpektorjev za delo pri Evropski komisiji (SLIC – Senior Labour Inspectors Committe), poleg tega pa sodeluje še z nekaterimi mednarodnimi organizacijami, kot so Mednarodna organizacija dela in Mednarodna organizacija inšpektorjev dela, ki nas vključujejo v različne delovne skupine. Naše aktivnosti so povezane tudi z obveznostmi Republike Slovenije pri izvrševanju sprejetih mednarodnih obveznosti, ki izhajajo iz Konvencije MOD št. 81 o inšpekciji dela v industriji in trgovini, iz Revidirane Evropske socialne listine ter vrste direktiv s področja varnosti in zdravja pri delu in delovnih razmerij, sprejetih v okviru EU. Predvsem se to nanaša na zagotavljanje podatkov in poročanje v zvezi s temi dokumenti.

II. POROČILO O DELU INŠPEKTORATA RS ZA DELO ZA LETO 2008

Inšpektorat RS za delo bo na podlagi 5. člena Zakona o inšpekciji dela predložil resornemu ministrstvu poročilo o svojem delu za preteklo koledarsko leto.

III. USMERJENE AKCIJE NADZORA S PODROČJA DELOVNIH RAZMERIJ IN S PODROČJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU

V letu 2009 bodo inšpektorji za delo izvajali različne usmerjene akcije nadzora nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu ter s področja delovnih razmerij. Namen in kratka vsebina akcij sta predstavljena v nadaljevanju.

A. USMERJENE AKCIJE, KI SE BODO IZVAJALE NA OBEH PODROČJIH NADZORA:

1. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje in predpisov o varnosti in zdravju pri delu na premičnih in začasnih gradbiščih

Upoštevajoč dejstvo, da je dejavnost gradbeništva iz leta v leto izstopa po številu ugotovljenih kršitev na področju delovnih razmerij, kot tudi po številu smrtnih nezgod pri delu, v tej dejavnosti izvajamo usmerjeno akcijo že nekaj let zapored. Zato bomo z izvajanjem akcije nadaljevali tudi v letu 2009.

Na področju delovnih razmerij bo posebna pozornost namenjena nadzoru zakonitosti zaposlovanja ter opravljanja dela slovenskih državljanov, državljanov držav članic Evropske unije ter državljanov tretjih držav. Poseben poudarek bo dan tudi opravljanju dela dijakov in študentov, izvajanju instituta zagotavljanja dela delavca drugemu uporabniku ter zagotavljanja pravnega varstva delavcev, mlajših od 18 let. Še posebej pa bomo pozorni na morebitno uporabo ter izvajanje instituta redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Še vedno velja, da se največ težjih in tudi smrtnih nezgod pri delu zgodi na gradbiščih. Glede na to, da še vedno ugotavljamo, da stanje varnosti in zdravja v zvezi z gradbišči ni zadovoljivo, bomo v tem letu dali poudarek na sankcioniranju tistih delodajalcev in tudi delavcev, ki zahtev in ukrepov varnosti in zdravja pri delu ne izvajajo v skladu s predpisi, predvsem pa bodo natančneje obravnavani tisti, ki kršitve ponavljajo. Poseben poudarek pri nadzoru bo še vedno namenjen izdelavi varnostnega načrta v fazi projektiranja in kasneje pri izvajanju koordinacije v fazi izvajanja del, prav tako pa bomo preverjali zlasti zagotavljanje predvidenih zahtev in ukrepov glede varovanja pred padci z višine ali v globino, zagotavljanje in uporabo osebnih varovalnih sredstev in opreme ter zagotavljanje drugih osnovnih predpisanih zahtev s področja varnosti in zdravja pri delu.

2. Akcija nadzora v zvezi z izvajanjem delovnopravne zakonodaje in predpisov o varnosti in zdravju pri delu v dejavnosti vzdrževanja in popravil motornih vozil (predvsem vulkanizerji)

Usmerjeno akcijo v tej dejavnosti bomo izvajali z namenom ugotoviti ali delodajalci spoštujejo določbe delovnopravne zakonodaje o zaposlovanju, o delu vajencev, dijakov in študentov v okviru izobraževanja, predvsem pa določbe o delovnem času, odmorih in počitkih ter vodenju evidenc na področju dela. Tudi v tej dejavnosti bomo posebno pozornost namenili izvajanju instituta redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

S področja varnosti in zdravja pri delu pa bodo inšpektorji ugotavljali zlasti spoštovanje zakonskih določil v zvezi z ocenjevanjem tveganj, zdravstvenimi pregledi, usposabljanjem za varno delo, po potrebi pa tudi z drugimi dejavniki, za katere bi se izkazalo, da vplivajo na varno in zdravo delo.

3. Akcija nadzora v zvezi z izvajanjem delovnopravne zakonodaje v domovih za starejše občane

Glede na to, da smo usmerjeno akcijo v domovih za starejše občane nazadnje izvajali v letu 2003, smo se odločili, da bomo v prihodnjem letu opravili usmerjen nadzor tudi v navedenih institucijah.

Pri izvajanju akcije bomo preverili izvajanje določb delovnopravne zakonodaje v zvezi z aktom o sistemizaciji, zaposlovanjem (vključno z izpolnjevanjem pogojev za opravljanje dela), opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava, v primerih obstoja elementov delovnega razmerja, delovnim časom, nočnim delom, zagotavljanjem odmorov in počitkov ter vodenjem evidenc na področju dela.

S področja varnosti in zdravja pri delu pa bodo inšpektorji ugotavljali zlasti spoštovanje zakonskih določil v zvezi z ocenjevanjem tveganj, zdravstvenimi pregledi, usposabljanjem za varno delo, ročnim premeščanjem »bremen«, po potrebi pa tudi z drugimi dejavniki, za katere bi se izkazalo, da vplivajo na varno in zdravo delo.

B. USMERJENE AKCIJE S PODROČJA NADZORA DELOVNIH RAZMERIJ:

1. Akcija nadzora v zvezi z izvajanjem delovnopravne zakonodaje v dejavnosti prevozov v cestnem prometu

Glede na to, da je z novelo Zakona o delovnih razmerjih dopuščena možnost drugačne ureditve delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov za mobilne delavce, ob dejstvu, da usmerjenega nadzora v zvezi z izvajanjem določb Zakona o delovnem času, obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih še nismo izvajali, smo se odločili, da bomo v letu 2009 izvajali akcijo tudi v tej dejavnosti.

V okviru akcije bomo na področju delovnih razmerij preverili izvajanje določb delovnopravne zakonodaje na tem v zvezi z aktom o sistemizaciji oz. izjavo o varnosti (če delodajalec zaposluje manj kot deset delavcev), zaposlovanjem, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava, v primerih obstoja elementov delovnega razmerja, delovnim časom, nočnim delom, vodenjem evidenc na področju dela, zagotavljanjem odmorov in počitkov. Še posebej pa bomo pozorni na morebitno uporabo ter izvajanje instituta redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

2. Akcija nadzora v zvezi z izvajanjem delovnopravne zakonodaje v dejavnosti bank in hranilnic

Glede na to, da usmerjene akcije v tej dejavnosti še nismo opravljali, je namen akcije pridobiti sliko stanja izvajanja delovnopravne zakonodaje.

V akciji nadzora nad zaposlovanjem v dejavnosti bank in hranilnic bodo inšpektorji, poleg oblik zaposlovanja, prepovedi sklepanja pogodb civilnega prava ob obstoju elementov delovnega razmerja ter morebitnega dela študentov, ugotavljali tudi izvajanje določb delovnopravnih predpisov, ki urejajo delovni čas, zagotavljanje odmorov in počitkov ter vodenje evidenc na področju dela. Tudi v tej dejavnosti bomo posebno pozornost namenili morebitni uporabi ter izvajanju instituta redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

3. Akcija izvajanja delovnopravne zakonodaje v jezikovnih šolah

Tako kot v dejavnosti bank in hranilnic, tudi v jezikovnih šolah še nismo izvajali usmerjene akcije, zato želimo tudi v jezikovnih šolah pridobiti sliko stanja izvajanja delovnopravne zakonodaje. V ta namen bomo preverili izvajanje določb delovnopravne zakonodaje, ki urejajo zaposlovanje, delovni čas, odmore in počitke, vodenje evidenc na področju dela ter določbe o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

4. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje v dejavnosti trgovine

Glede na to, da tudi trgovina sodi v eno od tistih dejavnosti, v katerih najpogosteje odkrijemo kršitve delovnopravne zakonodaje, imamo v letu 2009 namen izvesti usmerjen nadzor tudi v tej dejavnosti.

Na področju delovnih razmerij bomo preverili izvajanje določb delovnopravne zakonodaje v zvezi z aktom o sistemizaciji oz. izjavo o varnosti (če delodajalec zaposluje manj kot deset delavcev), zaposlovanjem, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava, v primerih obstoja elementov delovnega razmerja, delovnim časom, nočnim delom, vodenjem evidenc na področju dela, zagotavljanjem odmorov in počitkov. Še posebej pa bomo pozorni na morebitno uporabo ter izvajanje instituta redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

C. USMERJENE AKCIJE S PODROČJA NADZORA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU:

1. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu v zvezi z Izjavo o varnosti z oceno tveganja

Ker se še vedno ugotavlja, da interni dokument delodajalca s področja varnosti in zdravja pri delu, to je Izjava o varnosti z oceno tveganj, v mnogih primerih ni ustrezen in ne služi predvidenemu namenu, bo s tem v zvezi in z namenom izboljšanja trenutnega stanja, izveden poostren nadzor na tem področju. Prav tako ugotavljamo, da so stališča različnih subjektov glede tega dokumenta dokaj različna in bomo zato poskušali doseči, da se ta stališča zbližajo in uskladijo.

2. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu v zvezi s prijavljanjem nezgod pri delu, nevarnih pojavov in poklicnih bolezni

Poročevalska disciplina delodajalcev glede prijavljanja nezgod pri delu se sicer konstantno viša, vendar še vedno ni zadovoljiva. Zato bomo to obveznost delodajalca poostreno nadzirali tudi v letu 2009.

3. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu pri delodajalcih, izbranih na osnovi metodologije naključnih številk – reprezentativni vzorec

Tudi v letu 2009 bomo nadaljevali z izvajanjem akcije nadzora glede zagotavljanja desetih osnovnih obveznosti delodajalcev s področja varnosti in zdravja pri delu pri približno 1000 naključno izbranih subjektih. Tako dobljeni rezultati predstavljajo pomemben kazalnik splošnega stanja varnosti in zdravja pri delu v državi. Ugotavljamo tudi, da s takim naključno izbranim nadzorom znižujemo tudi število takih subjektov, ki jim je to prvi inšpekcijski nadzor v času njihovega obstoja.

4. Akcija nadzora organizacij s pridobljenim dovoljenjem za delo

Organizacije z dovoljenjem za delo imajo glede zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu v državi zelo pomembno vlogo še posebno pri tistih delodajalcih, ki nimajo lastnih strokovnih delavcev oz. služb. Ugotavljamo pa, da delo teh organizacij ni vedno ustrezno in v skladu s pogoji, na osnovi katerih so dovoljenje za delo pridobili. Z namenom, da se stanje glede tega izboljša, smo že v letu 2008 pričeli s poostrenim nadzorom dela teh organizacij in ga bomo nadaljevali tudi še v letu 2009.

5. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu v zvezi z zagotavljanjem varnosti pred nevarnostjo električnega toka

Akcija je bila pripravljena v letu 2008 in se bo nadaljevala tudi v letu 2009. Pozornost pri izvedbi akcije bo tako namenjena doslednemu spoštovanju zakonskih zahtev glede nevarnosti, ki jo predstavlja električni tok. Poudarek bo dan predvsem izdajanju dokumentov za varno delo ter zagotavljanju predvidenih varnostnih zahtev in ukrepov pri delih na napravah in opremi nizke ter visoke napetosti.

Še poseben razlog za izvedbo akcije je tudi večje število ugotovljenih kršitev glede izvajanja zaščitnih ukrepov pred udarom električnega toka, kar je imelo za posledico med drugim tudi 4 smrtne primere v letu 2008.

6. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu v zvezi s Pravilnikom o varnosti strojev

Ker že dalj časa ni bilo izvedenega načrtovanega nadzora glede prostega pretoka strojev oz. delovne opreme na skupnem evropskem trgu, se za leto 2009 načrtuje izvedba usmerjene akcije na tem področju. Nadzorovala se bo dokumentacija, ki jo mora proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik v EU pripraviti in priložiti opremi pred dajanjem le te na trg in v uporabo ter izpolnjevanje bistvenih zahtev s katerimi proizvajalec zagotavlja varnost delavcev.

7. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu na bencinskih servisih

Bencinski servisi sodijo med objekte s povečano nevarnostjo eksplozije in požara, kar lahko ogrozi varnost in zdravje zaposlenih in drugih. Ker zaradi pomembnih lastniških sprememb utemeljeno domnevamo, da bi s tem v zvezi lahko prišlo do opuščanja predpisanih varnostnih zahtev in ukrepov, zlasti na področju protieksplozijske zaščite, bomo v letu 2009 pripravili in izvedli poostren inšpekcijski nadzor teh objektov.

Za izvajanje posameznih akcij bodo pripravljena obvezna navodila.

V mesecu januarju 2009 potekata še Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje in predpisov o varnosti in zdravju pri delu pri delodajalcih, ki se ukvarjajo z računalništvom in Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje v zobozdravstveni dejavnosti.

D. DRUGE AKCIJE

Ravno tako se bodo tudi v letu 2009 izvajale različne skupne akcije z drugimi inšpekcijskimi organi, ki niso vključene v projekt odkrivanja in preprečevanja dela in zaposlovanja na črno, pa obstaja interes za izvedbo istočasnega skupnega nadzora.

IV. USMERITVE ZA DELO INŠPEKTORJEV ZA SOCIALNE ZADEVE

1. Po Zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/2007 - uradno prečiščeno besedilo 2, 23/2007-popr., 41/2007–popr., 114/2007–popr., 114/2006 ZUTGP) in 1. odstavka 10. člena Pravilnika o izvajanju inšpekcijskega nadzora na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 74/04) (v nadaljevanju: zakon) izvaja socialna inšpekcija nadzor nad delom javnih socialno varstvenih zavodov, koncesionarjev in drugih pravnih ali fizičnih oseb, ki izvajajo socialno varstvene storitve na podlagi dovoljenja za delo.

2. Redni inšpekcijski nadzor

Redni inšpekcijski nadzor mora biti pri vsakem izvajalcu socialno varstvene dejavnosti opravljen najmanj enkrat v obdobju treh let (2.odst. 105. člena zakona). V letu 2007 je bilo zaključeno prvo triletno obdobje v katerem so bili v rednih inšpekcijskih nadzorih preverjeni vsi izvajalci, zato se bodo v letu 2009 redni inšpekcijski nadzori opravljeni pri vseh tistih izvajalcih, pri katerih v zadnjih dveh letih nismo izvedli rednega nadzora.

Pri izvedbi rednih inšpekcijskih nadzorov bodo v skladu z določili 1. odstavka 10. člena Pravilnika o izvajanju inšpekcijskega nadzora na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 74/04) (v nadaljevanju: pravilnik) v letnem programu rednih nadzorov za leto 2009, poleg izvajalcev pri katerih bo izveden nadzor, določena tudi strokovna področja, ki se bodo pri teh izvajalcih še posebej podrobno proučila.

Redni nadzori so vsako leto (oz. do konca januarja naslednjega leta) izvedeni v celoti v skladu z letnim programom, tako bo tudi v letu 2009.

Pri pripravi programa rednih inšpekcijskih nadzorov na področju socialnega varstva v letu 2009 bodo za posamezne izvajalce socialno varstvene dejavnosti upoštevane naslednje usmeritve:

Pri centrih za socialno delo se bo še posebej proučilo:

- izvajanje socialno varstvene storitve osebna pomoč,

- izvajanje socialno varstvene storitve pomoč družini za dom,

- organizacija izvajanja nalog s področja ukrepov centra za socialno delo po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Ob preverjanju zakonitosti se bo podrobneje proučilo jasnost razmejitve, pristojnosti in odgovornosti med strokovnimi delavci, ki sodelujejo z družino v stiski oz. vodijo upravne zadeve s področja ogroženosti otrok ter usmerjanje strokovnih ravnanj v vzpostavitev delovnega odnosa in razvoja projekta pomoči, usmerjenega v odpravo razlogov za oblastveno ukrepanje.

Pri domovih za starejše ter koncesionarjih, ki izvajajo socialno varstveno storitev institucionalno varstvo starejših se bo proučilo zlasti:

- dostop upravičencev in uporabnikov do informacij, potrebnih za koriščenje storitve,

- vodenje predpisane dokumentacije in evidenc o opravljanju storitve,

- delo komisije za sprejem premestitve in odpust v postopkih sprejema, premestitev in odpusta ter uvrščanje uporabnikov v vrste oskrbe,

- medstrokovna timska obravnava uporabnikov storitve in spremljanje uresničevanja individualnih načrtov obravnave,

- notranji sistemi obravnavanja pripomb, ugovorov in pritožb uporabnikov storitve,

- izvajanje naloge priprava okolja, družin in posameznikov na starost ter dostopnost strokovnih delavcev za uporabnike storitve in njihove svojce,

- izvajanje socialne oskrbe s strani strokovnih delavcev socialnega varstva,

- možnosti za uresničevanje načel in pravic stanovalcev do individualizirane obravnave, do socialnih stikov in zasebnosti,

- organiziranje in funkcioniranje oddelkov povečanega varovanja.

Pri nadzoru izvajanja socialno varstvene storitve pomoč družini na domu kot socialna oskrba na domu (pri javnih zavodih, koncesionarjih in izvajalcih z dovoljenjem za delo) bodo proučene:

- pravne podlage izvajanja storitve in izračun višine prispevkov uporabnikov storitve,

- postopek ugotavljanja upravičenosti do storitve in pogojev za izvajanje storitve,

- izvajanje storitve v okviru predpisanega standarda in normativa storitve,

- spremljanje izvajanja storitve iz vidika potreb in zadovoljstva uporabnikov storitve,

- vodenje predpisane dokumentacije in evidenc o opravljanju storitve,

- pogodbe, dogovori in poročila o superviziji neposrednih izvajalcev storitve.

Pri izvajalcih socialno varstvene storitve socialni servis bo proučeno:

- pravne podlage za izvajanje storitve pri izvajalcih, ki niso javni socialno varstveni zavodi,

- cena storitve - izračun in soglasje pristojnega ministrstva, cenik storitve,

- dokumentacija opravljanja storitve,

- pogodbe/dogovori.

Pri nadzoru socialno varstvene storitve institucionalnega varstva odraslih duševno in telesno prizadetih oseb bo pri javnih zavodih in koncesionarjih proučeno:

– postopki in strokovna ravnanja izvajalca pri sprejemu, premestitvi in odpustu stanovalcev,

– skladnost izvajanja socialne oskrbe s predpisanim standardom in normativom po pravilniku,

– prilagoditev programa izvajanja storitve posameznim skupinam stanovalcev in potrebam posameznika in

– uporabo predpisanih metod dela in strokovnih načel, s katerimi izvajalec spodbuja aktivnost in avtonomijo stanovalcev ter skrbi za zagotavljanje dostojanstva posameznika.

Pri nadzoru socialno varstvene storitve institucionalnega varstva otrok in mladoletnikov z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju bo proučeno:

– skladnost izvajanja socialne oskrbe s predpisanim standardom in normativom po pravilniku,

– postopke in strokovna ravnanja izvajalca pri zagotavljanju pravic upravičencev, zlasti pravice do zasebnosti, dostojanstva, pravice biti slišan ter pravice do varstva osebnih podatkov,

– pogoje in način zagotavljanja celovitosti obravnave pri nudenju storitve in

– postopke in programe priprave in podpore za življenje po zaključku usposabljanja.

Pri varstveno delovnih centrih in koncesionarjih, ki izvajajo socialno varstvene storitve vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji za duševno in telesno prizadete odrasle osebe se bo proučilo:

- postopke in strokovna ravnanja izvajalca pri sprejemu, premestitvi ali odpustu uporabnikov,

- skladnost izvajanja socialne oskrbe s predpisanim standardom in normativom po pravilniku,

- uporabo predpisanih metod dela in strokovnih načel, s katerimi izvajalec spodbuja avtonomijo uporabnikov ter skrbi za zagotavljanje načela individualizacije in

- pogoje in način zagotavljanja celovitosti obravnave in možnosti izbire pri nudenju storitve.

3. Izredni inšpekcijski nadzori

Po zakonu se bodo izredni inšpekcijski nadzori izvajali na pobudo upravičenih predlagateljev ter po oceni direktorja socialne inšpekcije. Ob tem je potrebno opozoriti, da letno narašča število pobud, z določenimi organizacijskimi ukrepi nam je sicer uspelo dvigniti število proučenih pobud (v letu 2005 je bilo proučenih 80 pobud, v letu 2007 118 pobud, v letu 2008 pa do 30.11.2008 116 pobud). Zaradi samo 3 (treh) zaposlenih inšpektorjev so organizacijski ukrepi izčrpani, zato brez dodatne zaposlitve inšpektorjev ne bo možno povečevati števila proučenih pobud.

4. Konferenca Inšpektorata RS za delo

Socialna inšpekcija bo poskrbela za vsebino VII. Konference Inšpektorata RS za delo, ki bo potekala v aprilu 2009 pod naslovom - Standardi kvalitete socialno varstvenih storitev (na primeru institucionalnega varstva).

Na konferenci želimo izpostaviti nekatere od številnih strokovnih izzivov, ki so povezani z razmislekom o kvaliteti socialno varstvenih storitev. Na primeru socialno varstvene storitve institucionalnega varstva bomo razmišljali tako z vidika izvajalcev storitve, kot tudi uporabnikov storitve. K razmisleku in predstavitvi svojih prispevkov so poleg uporabnikov storitve povabljeni predstavniki izvajalcev, Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Varuha človekovih pravic in socialne inšpekcije.

Med drugim bomo spregovorili o obremenjenosti in »izgorevanju« strokovnega kadra, izvajanju socialnega modela institucionalnega varstva (tudi v posebnih socialno varstvenih zavodih), vlogi socialne službe kot nosilcu kvalitete institucionalnega varstva, sistemu spremljanja kvalitete in predvsem iskanju možnih poti za dvig kvalitete (učinkovitosti, zadovoljstva, itd.) storitve.

V. INFORMATIKA

Z vodenjem dveh obsežnih računalniških aplikacij, v kateri se vnašajo podatki o delu vsakega pooblaščenega delavca inšpektorata, o nadzorih, ukrepih, ugotovljenih kršitvah in podobno, bomo nadaljevali. Posebno evidenco, ki je vzpostavljena tudi za vodenje podatkov v prekrškovnem postopku bo potrebno nadgraditi. V sodelovanju z ostalimi državnimi organi in po posebnih programih bomo pripravljali finančne in druge proračunske dokumente, programe nabav in investicij, načrte informatizacije z javnimi naročili in druge dokumente. V okviru danih možnosti bomo posodabljali strojno in programsko opremo, čeprav za sprotno in ažurno obdelavo podatkov in normalno zamenjavo strojne opreme in posodabljanje programske opreme razpoložljiva proračunska sredstva inšpektorata ne zadoščajo. Inšpektorat RS za delo bo v letu 2009 nadaljeval s posodobitvijo oz. nadgradnjo obstoječe aplikacije za spremljanje pregledov, kršitev in ukrepov, ki jih opravljajo inšpektorji.

VI. IZOBRAŽEVANJE, STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE IN DODATNO USPOSABLJANJE USLUŽBENCEV INŠPEKTORATA RS ZA DELO

Glede na zahtevo Zakona o inšpekciji dela in Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 56/2002, 26/2007), da ima inšpektor pravico in dolžnost izpopolnjevati svoje strokovno znanje in se usposabljati za opravljanje svojih nalog, bomo na Inšpektoratu RS za delo organizirali taka izpopolnjevanja oziroma usposabljanja predvsem na tistih področjih inšpekcijskega nadzora, ki so v zadnjem času doživela največ sprememb. Organizirane bodo različne delavnice v zvezi s pooblastili inšpektorjev za delo, organizirana bodo interna usposabljanja v zvezi z zagotavljanjem enotne politike nadzora organa.

Usposabljanja se bodo izvajala preko vsega leta, moderatorji bodo pretežno uslužbenci inšpektorata, po potrebi pa tudi zunanji strokovnjaki ustreznih področij. V okviru možnosti bodo uslužbenci Inšpektorata deležni tudi usposabljanja v smeri poglabljanja že obstoječih znanj in njihovega dopolnjevanja z novimi spoznanji stroke. Z letnim načrtom izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja uslužbencev Inšpektorata RS za delo se bo določilo podrobnejše vsebine, vrste in nameni.

VII. CILJI IN PRIPOROČILA ZA NADALJNJE DELO

1. Izboljšanje stanja glede Izjave o varnosti z oceno tveganj

Izjava o varnosti z oceno tveganja je temeljni dokument delodajalca v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu. Vendar pa ugotavljamo, da je ta dokument v mnogih primerih samo formalnost, ki jo delodajalci enostavno kupijo pri subjektih z dovoljenjem za delo, nato pa se zanjo ne zanimajo več. Take izjave o varnosti so praviloma tudi neustrezne in neuporabne in dejansko predstavljajo za delodajalca nepotreben strošek. Vendar pa rešitev problema ni v tem, da se delodajalce enostavno odveže obveznosti po tem dokumentu, ampak da se doseže, da bodo ti dokumenti ustrezni in da bodo služili namenu. To bo ena od prioritet pri delu Inšpektorata RS za delo v letu 2009 in zagotovo tudi še v naprej.

2. Ugotoviti realnost glede poklicnih bolezni ter okrepiti aktivnosti glede ugotavljanja

in preprečevanja poklicnih bolezni

Kljub očitno neustreznemu stanju glede poklicnih bolezni v RS se v letu 2008 na tem področju ni nič spremenilo. Na ravni države je registriranih vsega nekaj deset primerov poklicnih bolezni letno, od tega pa se prijavi na Inšpektorat RS za delo samo eno ali dve. Na to problematiko obširno opozarjamo v preteklih letnih poročilih, vendar do sedaj ni zaznati opaznejših sprememb. Zato bomo še nadalje opozarjali na to pomanjkljivost.

3. Izboljšanje stanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih

Dejavnost gradbeništva še vedno ostaja najnevarnejša dejavnost z zornega kota nezgod pri delu. Kljub vsakoletnemu poostrenemu nadzoru predvsem na gradbiščih, se stanje ne izboljšuje, saj je tudi v letu 2008 do sedaj polovica smrtnih vseh primerov pri delu na gradbiščih. Zato bomo tudi v letu 2009 nadaljevali s vsemi dosedanjimi aktivnostmi, ki pa bodo še ostrejše in doslednejše.

4. Zagotoviti čim boljšo uveljavitev Varnostnega načrta

Ugotavlja se, da stanje glede varnostnih načrtov ni zadovoljivo, saj še vedno v mnogih primerih v tem načrtu niso predvidene konkretne rešitve glede varnostnih zahtev in ukrepov ampak so te podane samo splošno. Zato bomo tudi v letu 2009 aktivnosti glede dviga kvalitete varnostnih načrtov še nadaljevali. To bomo izvajali praktično predvsem v sklopu akcij nadzora varnosti in zdravja na gradbiščih, teoretično pa s sodelovanjem na različnih usposabljanjih, seminarjih ipd.

5. Kemijska varnost

Tudi v letu 2009 ostaja kemijska varnost ena od prioritet na področju nadzora varnosti in zdravja pri delu v RS. To pa pomeni še nadaljnje aktivnosti na področju nadzora glede uporabe nevarnih in škodljivih kemičnih snovi in pripravkov, sodelovanje pri realizaciji nacionalnega programa kemijske varnosti ter sodelovanje v projektu REACH – registracija, evalvacija, avtorizacija in omejevanju kemikalij.

S tem v zvezi bomo tudi v letu 2009 nadaljevali z že začetimi aktivnostmi, ki so predvsem usposabljanje inšpektorjev, sodelovanje v odboru za kemijsko varnost, sodelovanje v delovnih skupinah SLIC-a ter zagotavljanje ustreznih informacij glede projekta REACH. Aktivnosti v zvezi z zagotavljanjem osebne varovalne opreme za inšpektorje, vodenje evidence prijavljenih del s prisotnostjo azbesta ter pripravo postopkov in smernic so bile realizirane že v letu 2008.

6. Azbest

V letu 2009 se bodo nadaljevale že začete aktivnosti glede nevarnosti azbesta pri delu. V zvezi s tem se bo izvajal inšpekcijski nadzor po že pripravljenih strokovnih podlagah predvsem pri tistih delodajalcih, ki bodo taka dela prijavili. Ugotavlja se, da je število prijavljenih takih del dokaj veliko iz česar ocenjujemo, da to obveznost delodajalci dokaj dobro spoštujejo. Prav tako pa bomo ugotavljali morebitne kršitve glede neprijavljanja takih del ter ukrepali v skladu s pristojnostmi.

7. Obravnava nezgod pri delu

V letu 2008 so bili postopki obravnav nezgod pri delu natančno opredeljeni ter v zvezi s tem izdelana natančna navodila za inšpektorje. Opravljenih je bilo več sestankov in pogovorov s predstavniki Policije in Državnih tožilstev. V letu 2009 bomo izdelana navodila poskušali v čim večji meri uveljaviti, prav tako pa bomo poskušali doseči čim večjo skladnost med našimi aktivnostmi in aktivnostmi drugih državnih organov.

8. Projekt za zmanjšanje števila nezgod pri delu v RS

V letu 2008 smo pričeli s pripravo posebnega projekta, ki naj bi v prihodnjih letih prispeval k znižanju števila nezgod pri delu še posebno tistih, ki imajo hude in najhujše posledice. V ta projekt so vključeni Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Zbornica varnosti in zdravja pri delu ter njena sekcija koordinatorjev za varnost in zdravje na gradbiščih in tudi še nekatere druge zainteresirane zbornice in združenja. Projekt bo trajal do konca leta 2012.

Glavni cilji projekta so:

- zmanjšanje števila vseh nezgod v zvezi z delom še posebej smrtnih in težkih

- povečanje zainteresiranosti delodajalcev za varnost in zdravje pri delu

- osveščanje vseh vpletenih subjektov

- doseči, da bodo interni akti ustrezni in da bodo služili namenu

- doseči poenoten in usklajen pristop do pojmovanja “ocenjevanja tveganj”

- doseči, da se bo vidik varnosti in zdravja pri delu ustrezno obravnaval tudi v vseh

izobraževalnih ustanovah

- po potrebi tudi dopolnitev zakonodaje

9. Inšpektorat RS za delo bo še naprej ohranil sodelovanje z drugimi resornimi organi na področju zaposlovanja in dela tujcev, ki je namenjeno preprečevanju zlorab v zvezi s pridobivanjem delovnih dovoljenj in nadziral spoštovanje veljavne zakonodaje s področja dela in zaposlovanja tujcev, ki so v njegovi pristojnosti.

10. V času gospodarske krize in recesije bo Inšpektorat še posebej pozoren na morebitno uporabo ter izvajanje instituta redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, nadzor nad spoštovanjem teh določb bo vključen v vse oblike nadzora s področja delovnih razmerij.

11. Izboljšati spoštovanje zakonodaje na področju zaposlovanja za določen čas

V delovnopravni zakonodaji Republike Slovenije delovno razmerje za določen čas predstavlja izjemo in se obravnava kot posebna oblika zaposlitve, saj zanj ne velja splošno varstvo pred prenehanjem zaposlitve. Zato za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas veljajo omejitve, ki se nanašajo bodisi na čas trajanja take pogodbe bodisi na razloge oz. na primere, ki opravičujejo njeno sklenitev. V praksi pa je situacija ravno obratna, saj je sklepanje pogodb o zaposlitvi mogoče zaslediti vse pogosteje tudi v primerih, ko bi delodajalec z delavcem moral skleniti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Razlogov za to je seveda več, npr. ta institut delodajalci uporabijo namesto poskusnega dela, na ta način je enostavno doseči prenehanje delovnega razmerja, delavci so v strahu pred izgubo zaposlitve pripravljeni več delati in ne upajo opozarjati na morebitne nepravilnosti niti delodajalcev niti pristojnih organov, itd. V kolikor bo trend sklepanja pogodb o zaposlitvi še naprej naraščal, obstaja bojazen, da bodo delodajalci sčasoma pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas nadomestili s pogodbo o zaposlitvi za določen čas, kar pa je družbi nevaren pojav, saj ogroža pravno in eksistencionalno varnost delavcev. Zato inšpektorji že izvajajo poostren nadzor nad institutom sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas ter v primeru ugotovljenih kršitev tudi restriktivno ukrepajo.

12. Po poročanju inšpektorjev je sklepanje pogodb civilnega prava v praksi zelo pogosto in prisotno pri delodajalcih v skoraj vseh dejavnostih, velikokrat pa je v praksi težko opredeliti ali so v konkretnem primeru res podani vse elementi delovnega razmerja, ki bi zahtevali sklenite pogodbe o zaposlitvi namesto pogodbe civilnega prava. Vsebina pogodb o delu je namreč pogosto zelo pomanjkljiva, precej ohlapna pri opisu dogovorjenega dela in nepopolna pri njegovi časovni opredelitvi. V teh primerih je dokazovanje obstoja elementov delovnega razmerja zelo težavno in dolgotrajno. Zato bi si inšpektorji želeli jasnejšo opredelitev v zakonodaji – v smislu bolj natančnih kriterijev za razmejitev med obveznostjo sklenitve pogodbe o zaposlitvi in dopustnostjo sklenitve pogodbe civilnega prava.

13. Ocenjujemo, da so potrebne spremembe predpisov tudi na področju študentskega dela, da bomo lahko nadzor učinkoviteje izvajali tudi na tem področju.

VIII. PREDLAGANE SPREMEMBE ZAKONODAJE NA PODROČJU DELOVNIH RAZMERIJ

Na podlagi izkušenj, pridobljenih pri izvajanju pri izvajanju nadzora v praksi, menimo, da je potrebno spremeniti predpise v zvezi z naslednjimi instituti:

1. Zagotavljanje dela delavca drugemu uporabniku

Glede na to, da je v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih v primeru zagotavljanja dela delavca drugemu uporabniku delodajalec agencija, ki delo takega delavca zagotavlja, ob dejstvu, da so sankcije predpisane za delodajalca, ugotavljamo, da je celotna odgovornost na tem področju prenesena na delodajalca, to je na agencijo. Na podlagi ugotovitev iz prakse, ki kažejo na to, da kršitve tistih institutov oz. pravic, ki so neposredno povezane z opravljanjem dela, pogosto povzročijo uporabniki, predlagamo, da se Zakon o delovnih razmerjih spremeni tako, da bo sankcija predpisana tudi za uporabnika.

2. Malo delo

V Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, v katerem je urejen institut malega dela, je med drugim določeno, da delodajalec prijavi osebo, ki opravlja malo delo, v socialno zavarovanje in na njeno plačilo obračuna in plača prispevke za socialno varnost po zakonu, kar pa glede na trenutno veljavno zakonodajo s področja socialne varnosti, ni izvedljivo. Tako navedeni zakonski institut sploh ni uporaben v praksi. Zato predlagamo ustrezno spremembo zakonodaje bodisi Zakona o preprečevanju dela oz. zaposlovanja na črno, bodisi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

3. Delo dijakov in študentov na podlagi napotnice

Podobno kot velja za malo delo, tudi dijaka oz. študenta po trenutno veljavni zakonodaji s področja socialne varnosti, ni mogoče pokojninsko in invalidsko zavarovati po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po tem ko preseže posebno olajšavo za rezidenta, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, določeno v Zakonu o dohodnini, kot je delodajalec to dolžan storiti na podlagi 6. b člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Obenem dodajamo, da tudi iz odločbe Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (št. 0610-35/2008, z dne 11. 8. 2008) izhaja, da je navedena določba pomanjkljiva in je delodajalci niti ne morejo izvajati. Zato menimo, da je potrebno resno razmisliti o spremembi te določbe, oz. o ustrezni spremembi ZPIZ, ki bi omogočila izvajanje predmetne določbe. Predlagamo, da se ureditev študentskega dela dopolni in se v ureditvi postavi jasnejše okvirje.

4. Pooblastila Inšpektorata RS za delo po 2. odstavku 227. člena ZDR

Temeljni ukrep inšpektorja, namenjen odpravi nepravilnosti je nedvomno ureditvena odločba. Navedeni institut ureja 15. člen ZID, določa pa ga tudi 227. člen ZDR. ZDR v 2. odstavku 227. člena opredeljuje primere kršitev členov, v katerih ima inšpektor pravico in dolžnost izdati ureditveno odločbo. Inšpektorat za delo ima na podlagi 15. člena Zakona o inšpekciji dela, ki se uporablja kot lex specialis, generalno pooblastilo za izdajo ureditvene odločbe v primeru kršitev zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov iz področja svoje pristojnosti. Glede na to, da se je določba 227. člena Zakona o delovnih razmerjih bistveno omejevala možnosti Inšpektorata RS za delo za ukrepanje z ureditveno odločbo, je bila z novelo Zakona o delovnih razmerjih (ki velja od 28.11.2007) spremenjena ravno z namenom razširitve pristojnosti inšpektorata za izdajo ureditvene odločbe. Ob tem je treba dodati, da pa organ II. stopnje v svojih odločbah (npr. v odločbi MDDSZ, št. 0610-14/2008 z dne 15. 4. 2008) določbo 227. člena ZDR še vedno razlaga tako, da v primeru kršitev določb, ki niso zajete v 227. členu ZDR, inšpektor za delo nima pooblastila delodajalcu z odločbo odrediti, da zagotovi izvajanje zakona.

Glede na predhodno navedeno predlagamo, da se določba 2. odstavka 227. člena Zakona o delovnih razmerjih črta, saj menimo, da je nepotrebna. Omejitev pristojnosti Inšpektorata RS za delo namreč izhaja že iz 1. člena Zakona o inšpekciji dela, zato je jasno, da Inšpektorat RS za delo v skladu s 15. členom Zakona o inšpekciji dela ne more ukrepati v tistih primerih, ko je z zakonom določena pristojnost drugega organa. Po drugi strani pa poudarjamo, da ne moremo dopuščati nezakonitega stanja pri izvajanju tistih predpisov, ki v skladu s 1. členom Zakona o inšpekciji dela sodijo v pristojnost Inšpektorata RS za delo. Kljub dejstvu, da so kršitve nekaterih členov ZDR, ki niso zajeti v 2. odstavku 227. člena tega zakona, v kazenskih določbah ZDR opredeljene kot prekrški, se s takšno rešitvijo ne moremo zadovoljiti, saj ukrepanje le v postopku o prekršku še ne pomeni odprave nepravilnosti.

5. Prepoved novega zaposlovanja in dela ter izdaje delovnih dovoljenj po ZZDT

V zvezi z izvajanjem Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (v nadaljevanju ZZDT) glede poročanja Zavodu RS za zaposlovanje o pravnomočno izrečenih globah po kazenskih določbah ZDR, ki so povzete v 7. odstavku 7. člena ZZDT smo zasledili problematiko, ki je nastala zaradi neuskladitve ZZDT in ZDR. ZZDT v 7. odstavku 7. člena, v katerem prepoveduje novo zaposlovanje in delo in izdajo novih delovnih dovoljenj zaradi pravnomočno izrečene kazni globe za prekršek po kazenskih določbah ZDR, kazenske določbe ZDR taksativno našteva, katere pa so se z novelo ZDR-A bistveno spremenile. Kazenske določbe ZDR so bile z novelo ZDR-A povsem na novo določene, saj so bili nekateri prekrški dodani, nekateri pa so bili prerazporejeni (npr iz 231. člena ZDR v 229. člen ZDR). Zato je prišlo do preštevilčenja kazenskih določb. Tako sta v primerjavi med prej in sedaj veljavno ureditvijo glede na številčno oznako členov, po vsebini ostala enaka le dva prekrška:

- 1. točka 1. odstavka 229. člena ZDR, ki se nanaša na kršenje prepovedi diskriminacije,

- 10. točka 1. odstavka 231. člena ZDR, ki se nanaša na neizplačilo plače v nasprotju s 134. in 135. členom ZDR.

Glede na navedeno bi bilo nujno v čim krajšem času spremeniti ustrezno 7. člen ZZDT.

6. Evidence na področju dela

Pri izvajanju nadzora ugotavljamo, da Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti še vedno ne rešuje problematike, ki se pojavlja v praksi v zvezi z vodenjem prirejenih ter dvojnih evidenc na področju dela. Vsekakor je zelo težko dokazati, da predložene evidence niso skladne z dejanskim stanjem. Zato menimo, da bi bilo smiselno z zakonom določiti, da bi morala biti evidenca vročena tudi delavcu, ki bi s podpisom potrdil resničnost v njej navedenih podatkov.

Poleg tega menimo, da bi morala biti v Zakonu o evidencah na področju dela in socialne varnosti predpisana obveznost vodenja evidence o izrabi delovnega časa tudi za dijake in študente, saj bi tako lažje lahko nadzirali izvajanje tistih določb delovnopravne zakonodaje o delovnem času, odmorih in počitkih, ki se v skladu s 7. odstavkom 214. člena Zakona o delovnih razmerjih uporabljajo tudi v primeru občasnega in začasnega opravljanja dela dijakov in študentov.

Pri izvajanju zakona v praksi smo tudi ugotovili, da v kazenskih določbah obravnavanega zakona ni predpisane sankcije za odgovorno osebo pravne osebe za primer kršitve delodajalca, ki ne vodi, ne hrani ali ne posodablja evidenc iz 12. člena Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, v skladu s 4. členom tega zakona. Glede na to, da odgovornost pravne osebe brez odgovornosti odgovorne osebe ne more biti podana, predlagamo, da se kazenske določbe tega zakona ustrezno dopolnijo.

Obenem predlagamo tudi čimprejšnji sprejem vseh podzakonskih aktov k Zakonu o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki bodo skupaj z zakonom tvorili celoto.

7. Poleg navedenega menimo, da bi bilo potrebno, novelirati tudi Zakon o inšpekciji dela, saj je bil nazadnje deležen sprememb v letu 2000 in še to v manjšem obsegu. Od zadnje spremembe Zakona o inšpekciji dela, ki predstavlja krovni zakon za izvajanje inšpekcijskega nadzora inšpektorjev za delo pa se je tako materialna kot tudi postopkovna zakonodaja na tem področju bistveno spremenila (npr. v letu 2003 je bil na novo sprejet ZDR, IRSD je s 1.1.2005 postal prekrškovni organ, itd.). Zato so postale nekatere določbe Zakona o inšpekciji dela neuporabljive (kot npr. 15. b člen ZID, itd.). Razlog za spremembo in dopolnitev tega zakona tako vidimo predvsem v neusklajenosti s spremenjeno oz. na novo sprejeto delovno pravno zakonodajo od leta 2000 dalje, kot tudi posledično v novih pojavnih oblikah kršitev, ki jih zasledimo v praksi (predvsem na področju zagotavljanja dela delavca drugemu uporabniku, dela študentov, itd).

Inšpektorat RS za delo si bo s svojo represivno in preventivno vlogo tudi v letu 2009 prizadeval, da bi se sprejeta zakonodaja spoštovala v čim večji meri.

8. Prepisi na področju varnosti in zdravja pri delu so bili v preteklih desetih letih pomembno spremenjeni in usklajeni z zakonodajo EU na tem področju. Najpomembnejše je bilo vsekakor sprejetje novega Zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki je implementacija krovne direktive EU na področju varnosti in zdravja pri delu 89/391/EEC. Prav tako pa so bile uspešno implementirane v našo zakonodajo tudi številne druge direktive, ki se nanašajo na npr. sredstva za delo, delovna mesta, osebno varovalno opremo, varnostne znake idr. Novost na tem področju je tudi zakonodaja glede varnosti strojev, kemijske varnosti, dvižnih naprav idr. Vendar pa je kljub mnogim novim predpisom na tem področju tudi še kar nekaj predvsem podzakonskih aktov, ki so dokaj stari ter niso več v skladu z dejanskimi sedanjimi razmerami in bi jih bilo zato potrebno dopolniti, spremeniti oz. uskladiti. Prav tako pa so tudi nekateri sicer ″novi″ predpisi stari že blizu deset let, v tem času pa je tudi že prišlo do mnogih novih razmer in spoznanj, kar pa pomeni, da bi bilo potrebno tudi te ″nove″ predpise nekoliko dopolniti oz. jih uskladiti s temi novimi razmerami in spoznanji. Prvi in najpomembnejši predpis, ki bi ga bilo potrebno dopolniti je sam Zakon o varnosti in zdravju pri delu, razen tega pa bi bilo potrebno čim prej dopolniti oz. korigirati še sleče podzakonske predpise:

• Pravilnik o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganja (dopolniti bi ga bilo potrebno z novimi spoznanji na tem področju)

• Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (dopolniti bi jo bilo potrebno z novimi spoznanji na tem področju)

• Pravilnik o načinu in postopku za opravljanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev.

• Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu

• Preiskave delovnega okolja ter pregledi in preizkusi delovne opreme (obstoječi pravilnik je zastarel in neustrezen)

• Evidence na področju varnosti in zdravja pri delu (obstoječi pravilnik je zastarel in neustrezen)

• Projektiranje in gradnja objektov, namenjenih za delovne in pomožne prostore, ter načrtovanje in gradnja tehnoloških procesov (področje je neurejeno že vse od sprejetja novega Zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki tega področja ne obravnava)

• Varovanje pred udarom električnega toka (obstoječi pravilnik bi bilo potrebno revidirati)

• Varno delo v gozdarstvu (obstoječi pravilnik bi bilo potrebno revidirati)

• Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen

Kar nekaj pa je tudi področij za katera ocenjujemo, da bi jih bilo potrebno urediti z ustreznimi predpisi:

• upravljanje z viličarji in drugimi dvižnimi napravami

• zbiranje podatkov o nezgodah pri delu na državnem nivoju in upravljanje s to zbirko (ni predpisa, ki bi to ustrezno urejal)

• prijavljanje nezgod pri delu, nevarnih pojavov in poklicnih bolezni (ni predpisa, ki bi to ustrezno urejal)

• zakonodaja v zvezi s skladiščenjem nevarnih snovi (ni ustreznega predpisa)

• pristojnost nadzora nad Pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (kljub že izvedenim aktivnostim zadeva še vedno ni urejena)

• kljub večletnemu opozarjanju problematika poklicnih bolezni v RS še vedno ni urejena

Iz programa dela je razvidno, da bodo imeli inšpektorji za delo in inšpektorji za socialne zadeve v letu 2009 poleg opravljanja rednega inšpekcijskega nadzorstva ter izvajanja pooblastil v prekrškovnem postopku tudi številne druge strokovne naloge. Obseg opravljanega dela na posameznega inšpektorja oziroma uslužbenca želimo obdržati, večji del pozornosti pa nameniti tudi kakovosti opravljenega dela.

Politika kakovosti ostaja pomemben element poslovanja, ki jo je potrebno zaslediti tako v temeljnih usmeritvah, kot tudi v ciljih in vrednotah, ki veljajo v posamezni organizaciji.

Nadaljevali bomo z merjenjem kakovost tudi preko uvedenih posameznih kazalnikov za merjenje uspešnosti, učinkovitosti in kakovosti dela.

Lepo pozdravljeni.

Mag. Borut Brezovar

Glavni inšpektor RS za delo

Pripravili:

- Jana Uran, Inšpektorica - višja svetnica in direktorica inšpekcije nadzora delovnih razmerij

- Mag. Boris Ružič, Inšpektor - višji svetnik in direktor inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu

- Peter Stefanoski, Inšpektor - višji svetnik in direktor socialne inšpekcije

- Jasmina Rakita, Inšpektorica svetnica in vodja službe

- Mag. Sonja Konestabo, Podsekretarka in vodja službe

PROGRAMSKE USMERITVE INŠPEKTORATA RS ZA DELO ZA LETO 2008

I. SPLOŠNO

II. POROČILO O DELU INŠPEKTORATA RS ZA DELO ZA LETO 2007

III. USMERJENE AKCIJE NADZORA S PODROČJA DELOVNIH RAZMERIJ IN S PODROČJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU

IV. USMERITVE ZA DELO INŠPEKTORJEV ZA SOCIALNE ZADEVE

V. INFORMATIKA

VI. IZOBRAŽEVANJE, STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE IN DODATNO USPOSABLJANJE USLUŽBENCEV INŠPEKTORATA RS ZA DELO

VII. CILJI IN PRIPOROČILA ZA NADALJNJE DELO

I. SPLOŠNO

V času predsedovanja Republike Slovenije bo tudi Inšpektorat RS za delo organiziral sestanek Odbora glavnih inšpektorjev za delo. Plenarno zasedanje je predvideno v dneh od 10. do 11.3.2008. Tematski dan sestanka bo posvečen staranju delovne populacije.

Staranje prebivalstva je proces, s katerim se soočajo vse evropske države in tudi Slovenija pri tem ni izjema. V izrazitejši obliki se je pojavilo v dvajsetem stoletju. Prebivalstvo Slovenije se po svojih demografskih značilnostih ne razlikuje od prebivalcev drugih razvitih držav EU. Zaskrbljujoč je izrazit trend zmanjševanja rodnosti, ki bo vodil do še bolj intenzivnega procesa staranja prebivalstva. V obdobju 1995 do 2004 se je število delavcev v EU v starostni skupini 55-64 let povečalo za 16% medtem, ko se je v enakem obdobju število delavcev v starostni skupini 15-24 let povečalo le za 2%. Bistvena razlika v demografski strukturi zaposlenih med Slovenijo in EU je ta, da v Sloveniji delavci v starostni strukturi 15-24 let predstavljajo 6,1 % vse delovne sile, v EU pa 11 %.

Dodatna pozornost bo na sestanku namenjena oceni tveganja oz. načinu, kako naj le-ta opredeljuje staranje delovne populacije. Ocena tveganja je pomemben dokument, v katerem delodajalec opredeli tveganja na delovnem mestu, natančno opredeli ukrepe pa tudi roke za odpravo tveganj. Raziskava Inšpektorata Republike Slovenije za delo, ki bo predstavljena na sestanku, je pokazala, da velika večina slovenskih delodajalcev že čuti problematiko staranja. Spodbudno je, da je večina delodajalcev izrazila mnenje, da so na tem področju potrebne spremembe kulturnih navad vseh zaposlenih. Svoje izkušnje na tem področju bodo prikazali strokovnjaki iz Slovenije ter nekaterih drugih držav članic EU – Avstrije, Finske, Portugalske in Nemčije. Predstavljena bodo tudi stališča Evropske Agencije za varnost in zdravje iz Bilbaa. Ocenjujemo, da bo obravnava te problematike prispevala, da bodo delodajalci na prostoru EU na enoten način pristopili k zagotavljanju večje varnosti in zdravja pri delu starejše delovne sile.

Inšpektorat RS za delo bo v letu 2008 na podlagi 1. člena Zakona o inšpekciji dela (Uradni list RS, št. 38/94, 32/97 in 36/2000) opravljal redne naloge inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, sodelovanje delavcev pri upravljanju, stavke ter varnost in zdravje pri delu ter opravljal inšpekcijsko nadzorstvo tudi nad izvajanjem predpisov, ki to izrecno določajo.

Pripravljene bodo različne akcije nadzora tako s področja delovnih razmerij kot tudi s področja varnosti in zdravja pri delu, ki bodo usmerjene bodisi na posamezno skupino subjektov nadzora oziroma v izvajanje predpisov v določeni dejavnosti. Z izvajanjem nadzora bomo poskušali oceniti trenutno stanje na posameznih področjih, istočasno pa so ugotovitve inšpektorjev lahko pomemben prispevek pri oblikovanju novih predpisov. Usmerjene akcije bodo organizirane na področjih, kjer smo v preteklem času ugotovili večje število kršitev oziroma subjekti nadzora že dalj časa niso bili nadzorovani.

Inšpektorat bo v letu 2008 dajal delodajalcem in delavcem strokovno pomoč v zvezi z uresničevanjem zakonov in drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov iz svoje pristojnosti. Strokovno pomoč bomo nudili tudi po elektronski poti, kar v praksi pomeni prijaznejšo upravo za potencialne uporabnike. Ravno tako bomo prihodnjem letu sodelovali z drugimi inšpekcijami, z zavodi, pristojnimi za zaposlovanje, z zavodi za zdravstveno zavarovanje ter za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot tudi s sindikalnimi oziroma strokovnimi združenji delavcev in združenji delodajalcev ter ostalimi strokovnjaki s področja dela.

Sodelovali bomo tudi pri pripravi podzakonskih predpisov s sodelovanjem v raznih resornih in delovnih skupinah.

Inšpektorat RS za delo bo v letu 2008 izvajal tudi obveznost glede nadzora izvajanja usposabljanja koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih ter organizacije in izvajanja preverjanja znanja koordinatorjev za pridobitev potrdila o strokovni usposobljenosti.

Tudi v letu 2008 bomo organizirali posebno konferenco, s katerimi nekaj zadnjih let želimo širšo strokovno javnost opozoriti na določeno tematiko in morda delodajalce spodbuditi k ustreznejšim rešitvam različnih vprašanj. Tematski sklop bo tokrat namenjen nadlegovanju in trpinčenju na delovnem mestu.

Ustrezno pozornost bomo tudi v nadaljevanju posvečali vsebinam na spletni strani, tako da bodo potencialnim uporabnikom na čim bolj jasen in razumljiv način predstavljene informacije o delu inšpektorata.

Pomemben del nalog bo vezan tudi na delo Inšpektorata RS z delo kot prekrškovnega organa.

II. POROČILO O DELU INŠPEKTORATA RS ZA DELO ZA LETO 2007

Inšpektorat RS za delo bo na podlagi 5. člena Zakona o inšpekciji dela predložil resornemu ministrstvu poročilo o svojem delu za preteklo koledarsko leto.

III. USMERJENE AKCIJE NADZORA S PODROČJA DELOVNIH RAZMERIJ IN S PODROČJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU

V letu 2008 bodo inšpektorji za delo izvajali različne usmerjene akcije nadzora nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu ter s področja delovnih razmerij. Namen in kratka vsebina akcij sta predstavljena v nadaljevanju.

A. USMERJENE AKCIJE, KI SE BODO IZVAJALE NA OBEH PODROČJIH NADZORA:

1. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje in predpisov o varnosti in zdravju pri delu v zvezi z zadovoljstvom delavcev pri delu

Glede na to, da bo v letu 2008 potekala VI. Konferenca Inšpektorata RS za delo, in sicer z naslovom Nadlegovanje in trpinčenje na delovnem mestu, bomo v začetku leta pri različnih delodajalcih po Sloveniji v ta namen izvedli poostren nadzor, in sicer tako na področju nadzora delovnih razmerij kot na področju nadzora varnosti in zdravja pri delu.

Pri izvajanju akcije na področju nadzora delovnih razmerij bomo posebno pozornost namenili spoštovanju določb, ki ureja prepoved vseh načinov diskriminacije, trpinčenja in viktimizacije na delovnem mestu (določbe Zakona o delovnih razmerjih (v nad. ZDR) in Zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja).

Z vidika namena akcije bomo posebno pozornost namenili še izvajanju določb ZDR, ki urejajo sklepanje in prenehanje (zlasti število in razlogi) pogodb o zaposlitvi, spoštovanje obveznosti delodajalca do delavca v času trajanja delovnega razmerja (s posebnim poudarkom na obveznosti varovanja delavčeve osebnosti in varovanja dostojanstva delavca pri delu), sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas in pogodb o zaposlitvi s krajšim delovnim časom), institutov, ki lahko neposredno ali posredno nakazujejo na diskriminacijo na delovnem mestu (poskusno delo, plačilo za delo, delovni čas – v povezavi z evidencami na področju dela, nočno delo, zagotavljanje odmorov in počitkov, letni dopust, zagotavljanje pravice do izobraževanja delavcem, določbe o disciplinski odgovornosti, zagotavljanje posebnega varstva nekaterim kategorijam delavcev, položaj delavcev, napotenih na delo v Slovenijo, in delo otrok, vajencev, dijakov in študentov). Nadalje bomo v okviru akcije preverili spoštovanje določb Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih v zvezi s starševskim dopustom in pravico do dela s krajšim delovnim časom iz naslova starševstva. Glede na to, da v letu 2008 ne bomo izvajali posebne akcije v zvezi z zaposlovanjem invalidov, bomo v okviru te akcije v zvezi z zaposlovanjem invalidov še preverili spoštovanje določb Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov glede prepovedi diskriminacije, v zvezi z zagotavljanjem ustreznega dela delavcem s statusom invalida in odpovedjo pogodbe o zaposlitvi invalidom, v zvezi z zagotavljanjem zaščitne in podporne zaposlitve delavcem invalidom in v zvezi z načinom usklajevanja plač invalidom ter spoštovanje določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v zvezi z zagotavljanjem pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja delovnim invalidom.

S področja varnosti in zdravja pri delu bo nadzor potekal v zvezi z dejavniki, ki na tem področju vplivajo na zadovoljstvo delavcev pri delu in tako lahko posledično prihaja do trpinčenja in diskriminacije ne delovnem mestu. Pozornost pri nadzoru bo namenjena poleg zagotavljanja osnovnih varnostnih zahtev (usposabljanje, zdravstveni pregledi, delovna oprema in delovno okolje) predvsem vsebini ocene tveganja in sicer glede opredeljevanja in ocenjevanja tistih dejavnikov, ki se pojavljajo pri izvajanju delovnega procesa in opredeljujejo razmerje delavca do delovnega mesta (odvisnost od standardov dela, odvisnost od navodil, motiviranost, ergonomska ureditev delovnega mesta), psihološke dejavnike (intenzivnost, monotonija, osamljenost, konfliktni odnosi, visoke zahteve, nadzor nad delom) ter organizacijo dela (učinkovitost sistema vodenja, načrtovanje postopkov varovanja, tveganja ki jih povzročajo druge osebe).

Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje in predpisov o varnosti in zdravju pri delu na premičnih in začasnih gradbiščih

Dejavnost gradbeništva in tudi druge dejavnosti, ki so pogosto prisotne na začasnih in premičnih deloviščih (to so predvsem gradbišča), so nedvomno dejavnosti z največjim tveganjem glede nezgod in v posledici poškodb pri delu. Kljub temu, da vsako leto dvakrat izvedemo poostren nadzor na gradbiščih, ugotovljeno stanje nikakor ne kaže izboljšanja ampak se že nekaj let slabša. Tako je bilo npr. v letu 2007 na gradbiščih kar 16 smrtnih primerov, kar je več kot v kar nekaj zadnjih letih. Zato bo tudi v letu 2008 v dveh obdobjih izveden na gradbiščih poostren nadzor ter v primerih, ko bodo ugotovljene morebitne nepravilnosti ali pomanjkljivosti, dosledno in najstrožje ukrepano.

Ker je varnost na gradbiščih v določeni meri povezana z izdelavo varnostnega načrta in koordinacijo del na gradbišču, bomo več pozornosti namenili prav izdelavi oz. vsebini varnostnega načrta ter njegovi uporabi v konkretnih primerih. Ker ugotavljamo, da so varnostni načrti preobsežni in da v pretežni meri vsebujejo splošne in že v predpisih opredeljene zahteve in ukrepe, ne pa natančnih in konkretnih rešitev za zagotavljanje varnosti in zdravja v dejanskih razmerah, ki se pojavljajo na določenem gradbišču, bomo predlagali tudi spremembo predpisa, ki zahteve glede varnostnega načrta predpisuje.

Med izvajanjem akcije bomo na področju delovnih razmerij pozornost usmerili v zakonitost zaposlovanja in dela slovenskih državljanov in tujcev (to je državljanov držav članic EU, EGP in tretjih držav), opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava ob obstoju elementov delovnega razmerja, začasno in občasno delo dijakov in študentov, izvajanje instituta zagotavljanja dela delavcu drugemu uporabniku, zagotavljanje posebnega varstva delavcev, mlajših od 18 let, invalidov in starejših delavcev in zagotavljanje enakega obravnavanja.

Usmerjena akcija s področja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih bo namenjena tudi temu, da delodajalci namenijo več pozornosti izvajanju in nadzoru nad izvajanjem preventivnih varnostnih ukrepov, s čimer bi se zmanjšalo število nezgod pri delu, zlasti težjih in smrtnih. Poseben poudarek pri nadzoru bo namenjen izdelavi varnostnega načrta v fazi projektiranja in kasneje pri izvajanju koordinacije v fazi izvajanja del, prav tako pa bomo preverjali zlasti zagotavljanje predvidenih zahtev in ukrepov glede varovanja pred padci z višine ali v globino, zagotavljanje in uporabo osebnih varovalnih sredstev in opreme ter zagotavljanje drugih osnovnih predpisanih zahtev s področja varnosti in zdravja pri delu.

3. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje in predpisov o varnosti in zdravju pri delu pri delodajalcih, ki se ukvarjajo z računalništvom

Pri delodajalcih, ki se ukvarjajo z računalništvom (pri čemer so mišljeni predvsem delodajalci, ki se ukvarjajo s programiranjem ter vzdrževanjem programov) bomo usmerjeno akcijo izvajali prvič. Akcijo bomo izvajali z namenom, da pridobimo sliko stanja izvajanja delovnopravne zakonodaje in predpisov o varnosti in zdravju pri delu pri obravnavanih delodajalcih.

Pri izvajanju akcije bomo na področju delovnih razmerij posebno pozornost namenili izvajanju določb delovnopravne zakonodaje, ki urejajo splošni akt oz. izjavo o varnosti (če gre za manjše delodajalce), zakonitost zaposlovanja in dela državljanov Republike Slovenije in tujcev (to je državljanov držav članic EU ter EGP in tretjih držav), prepoved sklepanja pogodb civilnega prava ob obstoju elementov delovnega razmerja, opravljanje začasnega in občasnega dela dijakov in študentov ter opravljanje dela vajencev, dijakov in študentov v okviru izobraževalnih programov, delovni čas, odmore in počitke, posebno varstvo delavcev, mlajših od 18 let, vodenje evidenc na področju dela, enako obravnavanje ter plačilo za delo.

Z namenom ugotavljanja dejanskih varnostnih in zdravstvenih razmer pa bodo inšpektorji s področja varnosti in zdravja pri delu ugotavljali zlasti spoštovanje zakonskih določil v zvezi z ocenjevanjem tveganj, zdravstvenimi pregledi, usposabljanjem za varno delo, škodljivostmi delovnega okolja (prostorske zahteve, osvetljenost, bleščanje, hrup, toplotne razmere, sevanja) s poudarkom na ergonomiji oz. urejenostjo delovnega mesta (slikovni zasloni, tipkovnice, delovne mize, delovni stoli), po potrebi pa tudi v zvezi z ostalimi dejavniki, za katere bi se izkazalo, da vplivajo na varno in zdravo delo.

4. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje in predpisov o varnosti in zdravju pri delu pri delodajalcih, ki zaposlujejo oz. omogočajo delo tujcev

Glede na to, da se je 3. decembra 2007 pričela uporabljati novela Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-B, objavljena v Uradnem listu RS, št. 52/2007), bomo v letu 2008 opravili poostren nadzor pri delodajalcih, ki zaposlujejo oz. omogočajo delo tujcev.

Pri izvajanju akcije na področju nadzora delovnih razmerij bomo posebno pozornost namenili izvajanju te novele in izvajanju določb delovnopravne zakonodaje, ki urejajo splošni akt oz. izjavo o varnosti (če gre za manjše delodajalce), zakonitost zaposlovanja in dela državljanov Republike Slovenije, državljanov EU ter EGP in državljanov tretjih držav (vključno z izpolnjevanjem pogojev za opravljanje dela), izvajanje instituta zagotavljanja dela delavcu drugemu uporabniku, prepoved sklepanja pogodb civilnega prava ob obstoju elementov delovnega razmerja, posebno varstvo delavcev, mlajših od 18 let, opravljanje začasnega in občasnega dela dijakov in študentov, vodenje evidenc na področju dela ter zagotavljanje pravic napotenim delavci.

V zvezi z varnim in zdravim delom je izjava o varnosti z oceno tveganja tisti interni akt delodajalca, ki mora biti vodilo pri ugotavljanju delovnih razmer in delovnih pogojev vseh delavcev, med katere sodijo tudi delavci tujci. Vsekakor bo potrebno izvesti nadzor nad dokumentacijo v zvezi z zdravstveno delazmožnostjo tujih delavcev, zagotavljanjem ustreznih delovnih pogojev, varne delovne opreme, morebitne nezagotovitve ter neuporabe osebne varovalne opreme ter zagotavljanja usposabljanja za varno delo, še posebno, da je program usposabljanja dejansko prilagojen značilnostim konkretnih delovnih mest. Poleg navedenih dejavnikov varnega in zdravega dela pa bodo vsekakor nadzorovani tudi tisti dejavniki, za katere se bo pri posameznih delodajalcih v določeni dejavnosti izkazalo, da tudi pomembneje vplivajo na delavčevo varnost in zdravje.

5. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje in predpisov o varnosti in zdravju pri delu pri delodajalcih, ki se ukvarjajo z dejavnostjo proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov

Na področju nadzora delovnih razmerij bomo pri delodajalcih, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kovin in kovinskih izdelkov, posebno pozornost namenili izvajanju določb delovnopravne zakonodaje, ki urejajo splošni akt oz. izjavo o varnosti (če gre za manjše delodajalce), zakonitost zaposlovanja in dela državljanov Republike Slovenije, državljanov EU in EGP ter državljanov 3. držav (vključno z izpolnjevanjem pogojev za opravljanje dela), novo zaposlovanje, izvajanje instituta zagotavljanja dela delavcu drugemu uporabniku, prepoved sklepanja pogodb civilnega prava ob obstoju elementov delovnega razmerja, opravljanje dela vajencev, dijakov in študentov v okviru izobraževalnih programov, delovni čas, odmore in počitke, letni dopusti, posebno varstvo delavcev, mlajših od 18 let, varstvo varovanih kategorij delavcev (zlasti invalide in starejše delavce), opravljanje začasnega in občasnega dela dijakov in študentov, vodenje evidenc na področju dela, enako obravnavanje in plačilo za delo.

Omenjena dejavnost se po ugotovljenih nepravilnostih s področja varnosti in zdravja pri delu uvršča med tiste, pri katerih se vsako leto ugotavlja največ kršitev. Tako se bo pri inšpekcijskih nadzorih ugotavljalo spoštovanje predpisov predvsem v zvezi z izvajanjem preventivnih zdravstvenih pregledov, postopkom ocenjevanja tveganj ter vsebini izdane dokumentacije, usposabljanjem delavcev za varno delo, pregledom in preizkusom delovne opreme, pregledom in meritvam električnih inštalacij in izvajanjem preiskav škodljivosti delovnega okolja. Posebna pozornost pa bo usmerjena ugotavljanju nepravilnosti glede delovne opreme, ki se uporablja v proizvodnem procesu. Tudi zato, ker se v tej dejavnosti ugotavlja, da je prav delovna oprema, ki se uporablja pri delu, med pogostejšimi razlogi za nastanek nezgod pri delu ter nevarnih pojavov, ki do nezgode lahko privedejo.

B. USMERJENE AKCIJE S PODROČJA NADZORA DELOVNIH RAZMERIJ:

1. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje v veterinarski dejavnosti

Glede na to, da v veterinarski dejavnosti usmerjene akcije že nekaj let nismo izvajali in ob dejstvu, da se je v letu 2005 spremenila tudi zakonodaja na tem področju, smo se odločili, da bomo na področju delovnih razmerij v letu 2008 opravili bomo usmerjeno akcijo. Ob upoštevanju določb posebnega zakona bomo pri izvajanju akcije pozornost namenili določbam delovnopravne zakonodaje, ki urejajo splošni akt oz. izjavo o varnosti, zakonitost zaposlovanja (vključno z izpolnjevanjem pogojev za opravljanje dela), prepoved sklepanja pogodb civilnega prava ob obstoju elementov delovnega razmerja, delovni čas, odmore in počitke, vodenje evidenc na področju dela, enako obravnavanje ter plačilo za delo.

2. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje v zobozdravstveni dejavnosti

V zobozdravstveni dejavnosti smo usmerjeno akcijo izvedli že v letu 2003, vendar ker na Inšpektorat RS za delo prejmemo kar nekaj prijav, ki se nanašajo na domnevne kršitve delovnopravne zakonodaje v tej dejavnosti, smo se odločili, da bomo izvajali predmetno akcijo tudi v letu 2008, in sicer na področju delovnih razmerij. Med izvajanjem akcije bomo posebno pozornost namenili določbam delovnopravne zakonodaje (ob upoštevanju določb posebnih predpisov), ki urejajo splošni akt oz. izjavo o varnosti (če gre za manjše delodajalce), zaposlovanje in delo državljanov Republike Slovenije in tujcev (to je državljanov držav članic EU in tretjih držav), prepoved sklepanja pogodb civilnega prava ob obstoju elementov delovnega razmerja, delovni čas, odmore in počitke, vodenje evidenc na področju dela ter enako obravnavanje.

3. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje v vzgojno-izobraževalnem procesu (osnovne ter srednje šole)

V okviru akcije nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje v vzgojno-izobraževalnem procesu bodo inšpektorji za delo s področja nadzora delovnih razmerij na osnovnih ter srednjih šolah preverili, ali ti delodajalci zlasti pri zaposlovanju strokovnega kadra spoštujejo določbe delovnopravne ter področne zakonodaje (zlasti ZOFVI), ki se nanaša na zaposlovanje (s poudarkom na spoštovanju določb v zvezi z zaposlovanjem za določen čas), delovni čas, delo preko polnega delovnega časa, odmore in počitke, letni dopusti, varovane kategorije ter enako obravnavanje.

Pri delodajalcih, pri katerih bomo opravili nadzore, bomo tudi preverili, na kakšen način imajo zagotovljeno šolsko prehrano - zlasti v smislu, ali jo izvajajo šole same, ali pa jo izvajajo zasebni delodajalci (npr. samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, pravne osebe) na podlagi sklenjene koncesije. V primeru, da imajo šole v šolski prehrani zaposlene svoje delavce, je potrebno v zvezi z njimi opraviti nadzor po predhodno navedenih institutih.

C. USMERJENE AKCIJE S PODROČJA NADZORA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU:

1. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu v zvezi z Izjavo o varnosti z oceno tveganja

Na Inšpektoratu RS za delo ugotavljamo, da velika večina delodajalcev Izjavo o varnosti z oceno tveganj sicer ima, vendar pa ta dokument še vedno v mnogih primerih nima tiste vloge, ki bi jo v skladu s predvidevanji evropskih usmeritev in tudi namenom zakonodajalca morala imeti. Problematika je praviloma obratno sorazmerna z velikostjo delodajalca, kar pomeni, da so najbolj problematični manjši delodajalci. Ker se z enako problematiko soočajo tudi v drugih državah EU, bo v letu 2008 tudi na nivoju držav članic v okviru aktivnosti SLIC oz. njegovih delovnih teles, posvečeno tej problematiki več pozornosti. Pri nas se bomo na to problematiko odzvali s posebej organizirano in usmerjeno akcijo.

2. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu v zvezi s prijavljanjem delovnih nezgod, nevarnih pojavov in poklicnih bolezni

Obveznost delodajalca v zvezi s prijavljanjem nezgod pri delu Inšpektoratu RS za delo je ena od pomembnih obveznosti delodajalca, na osnovi katere inšpektorat tudi planira svoje prihodnje aktivnosti. Ugotavljamo, da delodajalci vedno bolj spoštujejo zakonsko zahtevo po prijavljanju delovnih nezgod, vendar le-te še vedno ne prijavljajo dosledno. Zato bomo tudi v letu 2008 nadaljevali z izvajanjem poostrenega nadzora glede prijavljanja nezgod pri delu, kar bo še posebej veljalo za tiste, za katere bomo ocenili, da bi lahko pomenile hujšo prizadetost delavca. Akcija naj bi potekala skozi vse leto in z intenzivnostjo, ki bo odvisna od obsega ugotovljenih kršitev.

3. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu pri delodajalcih, izbranih na osnovi metodologije naključnih številk – reprezentativni vzorec

Inšpektorat RS za delo ugotavlja, da pri velikem številu pravnih subjektov v Republiki Sloveniji še ni bil nikoli opravljen inšpekcijski nadzor s področja, za katerega smo pristojni. V ta namen smo pričeli izvajati inšpekcijske nadzore na podlagi naključnega vzorca, v katerega je vsako leto vključenih preko 1000 delodajalcev. Pri nadzoru ugotavljamo predvsem spoštovanje določil zakonodaje glede dejavnikov, ki odločilno vplivajo na varno in zdravo delo. Rezultati predstavljajo enega od pomembnih pokazateljev stanja na področju zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu, iz katerega je razvidno, v kolikšni meri in kako kvalitetno delodajalci izpolnjujejo predpisane zahteve in ukrepe iz tega področja. Inšpekcijski nadzori pri naključno izbranih delodajalcih so nam tudi v veliko pomoč pri ugotavljanju splošnih varnostnih razmer pri delodajalcih. Tovrstni nadzori se bodo tako izvajali tudi v letu 2008.

4. Akcija nadzora organizacij s pridobljenim dovoljenjem za delo

Za opravljanje posameznih strokovnih nalog s področja varnosti in zdravja pri delu s strani zunanjih organizacij morajo le ti pridobiti dovoljenje s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Ker inšpektorji pri svojih nadzorih ugotavljajo, da organizacije oz. subjekti s pridobljenim dovoljenjem v vseh primerih za delodajalca ne opravljajo nalog na način in skladno s pogoji, pod katerimi so dovoljenje za delo dejansko pridobili, včasih celo nestrokovno, je že v letu 2007 pri teh subjektih potekalo inšpekcijsko nadzorstvo. Posebej so bili izpostavljeni tisti, za katere je bilo pri delodajalcih ugotovljeno, da je opravljeno delo dejansko nestrokovno oz. so bile na Inšpektorat RS za delo podane pripombe na njihovo delo. Ker je strokovno delo teh subjektov za področje varnosti in zdravja pri delodajalcih zelo pomembno, bomo tak nadzor nadaljevali tudi v letu 2008 in sicer skozi celotno leto. Sledili bomo ugotovitvam posameznih inšpekcijskih nadzorov pri delodajalcih ter v primerih ugotovljenih nepravilnosti, ki bodo posledica neustreznega dela zunanjih subjektov z dovoljenjem za delo, opravili inšpekcijski nadzor tudi pri teh subjektih. Ugotavljalo se bo zlasti ali ti subjekti še izpolnjujejo pogoje, na osnovi katerih so pridobili dovoljenje za delo, zlasti glede kadrovskih pogojev in tehnične opreme ter ali izvajajo svoje storitve skladno z zahtevanimi metodami in postopki ter skladno s stroko varnosti in zdravja pri delu.

5. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu v zvezi z odstranjevanjem azbesta

Akcija v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri odstranjevanju azbesta je v sklopu evropske akcije odstranjevanja azbesta potekala že v letu 2006 in tudi v letu 2007. Vključevala je tudi preventivni namen seznanitve delodajalcev in delavcev s praktičnimi smernicami o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu, ki jih je pripravila delovna skupina SLIC-a v Luksemburgu. Ocenjujemo, da je potrebno s tovrstnim nadzorom nadaljevati tudi v letu 2008, saj menimo, da je problematika azbesta še kako aktualna ter da morajo biti ustrezno nadzorovani in tudi obveščeni o nevarnostih vsi delodajalci, ki izvajajo odstranjevanje azbesta. Enako pa velja tudi za delavce, ki pri svojem delu lahko prihajajo v stik z azbestom.

6. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu delavcev izpostavljenih stirenu

Akcija se je začela izvajati že v letu 2007 vendar se bo zaradi obsežnosti nadaljevala tudi v letu 2008. Namen akcije je ugotoviti izpostavljenost delavcev stirenu pri njegovi uporabi v različnih dejavnostih in kakšno je zagotavljanje varnostnih ukrepov. V akciji se bo preverjalo ali delodajalci izpostavljenost stirenu obravnavajo kot posebno nevarnost oz. škodljivost, ali so na podlagi opravljene ocene tveganja določili potrebne varnostne ukrepe, ali so v oceni tveganja opredelili delovna mesta, kjer se bo izvajal biološki monitoring na stiren, v kakšni periodiki in po kakšnem postopku se bo le-ta izvajal in ali se je biološki monitoring že kdaj izvajali. Preverjalo se bo tudi ali so delavci seznanjeni z nevarnimi lastnostmi stirena, ali so koncentracije na posameznih delovnih mestih v predpisanih mejah,ki znaša 86 mg/m³ oz. 20 ppm, kakšno osebno varovalno opremo delavci uporabljajo pri delu in kako pogosto jo uporabljajo,saj je potrebno upoštevati, da se učinek na centralni živčni sistem začne pojavljati v območju od 210 - 840 mg/m³ (50-200 ppm) in pri koncentracijah, ki presegajo 840 mg/m³ (200 ppm) je bilo najdeno izrazito poslabšanje reakcijskega časa in telesnega ravnotežja.

7. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu v zvezi z zagotavljanjem varnosti pred nevarnostjo električnega toka

Akcija je bila načrtovana ob koncu leta 2007, vendar ni bila izvedena zaradi izvedbe nekaterih drugih sicer nenačrtovanih akcij, ki jih je bilo potrebno izvesti v istem obdobju. Iz tega razloga bo tako izvedba prestavljena v leto 2008. Pozornost pri izvedbi akcije bo tako namenjena doslednemu spoštovanju zakonskih zahtev glede nevarnosti, ki jo predstavlja električni tok. Poudarek bo dan predvsem zagotavljanju varnostnih zahtev in ukrepov pri delih na napravah in opremi nizke in visoke napetosti. Pomembno je, da so te nevarnosti ustrezno obravnavane, še posebno s stališča preventive, kar pomeni, da morajo delodajalci v ta namen izvajati primerne organizacijske ukrepe ter stalno pripravljati in izdajati z zakonom opredeljeno dokumentacijo. Dosledno spoštovanje zakonskih zahtev v zvezi s tem, tako s strani delodajalcev kot s strani delavcev, je vsekakor pogoj, ki zmanjšuje nevarnosti glede električnega toka na najmanjšo možno raven.

8. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu v zvezi z izpolnjevanjem ergonomskih zahtev

Tudi izvedba te akcije je bila načrtovana v letu 2007 in je bila izvedena le delno, in sicer na področju ročnega premeščanja bremen. Tako se bo akcija nadaljevala še v letu 2008, ko bo tudi v celoti zaključena. Vsekakor bo posebna pozornost namenjena položajem telesa in prisilnim držam zaposlenih med izvajanjem delovnih operacij, ki se izvajajo stalno v daljših časovnih obdobjih. To bo nadzorovano predvsem v dejavnostih in pri delodajalcih, ki se ukvarjajo z računalništvom.

D. DRUGE AKCIJE

Ravno tako se bodo tudi v letu 2008 izvajale različne skupne akcije z drugimi inšpekcijskimi organi, ki niso vključene v projekt odkrivanja in preprečevanja dela in zaposlovanja na črno, pa obstaja interes za izvedbo istočasnega skupnega nadzora.

USMERITVE ZA DELO INŠPEKTORJEV ZA SOCIALNE ZADEVE

V skladu z Zakonom o socialnem varstvu (Uradni list. RS, št. 36/04 – UPB-2, 23/2007-popr. In 41/2007-popr.) izvaja socialna inšpekcija nadzor nad delom javnih socialno varstvenih zavodov, koncesionarjev in drugih pravnih ali fizičnih oseb, ki izvajajo socialno varstvene storitve na podlagi dovoljenja za delo.

Po zakonu se bodo izredni inšpekcijski nadzori izvajali na zahtevo ali pobudo upravičenih predlagateljev ter po oceni direktorja socialne inšpekcije.

Redni inšpekcijski nadzor mora biti pri vsakem izvajalcu socialno varstvene dejavnosti opravljen najmanj enkrat v obdobju treh let (2.odst. 105. člena zakona). V letu 2007 se zaključuje prvo triletno obdobje, v katerem bodo v rednih inšpekcijskih nadzorih preverjeni vsi izvajalci.

V letu 2008 bodo zato redni inšpekcijski nadzori opravljeni pri vseh tistih izvajalcih, pri katerih v zadnjih dveh letih nismo izvedli rednega nadzora.

Pri izvedbi rednih inšpekcijskih nadzorov bodo v skladu z določili 1. odstavka 10. člena Pravilnika o izvajanju inšpekcijskega nadzora na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 74/04) v letnem programu rednih nadzorov za leto 2008, poleg izvajalcev pri katerih bo izveden nadzor, določena tudi strokovna področja, ki se bodo pri teh izvajalcih še posebej podrobno proučila. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, bo v skladu z 2. odstavkom 10. člena pravilnika, zaprošeno, da poda morebitne predloge k pripravi letnega programa rednih nadzorov.

Pri pripravi programa bodo za posamezne izvajalce upoštevane spodaj opredeljene usmeritve.

Na centrih za socialno delo bo še posebej preverjeno:

a. izvajanje nalog s področja rejništva

Naloge centrov za socialno delo s področja rejništva so opredeljene zlasti v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo) ter Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02). Inšpektorji bodo preverjanju izvajanja teh nalog še posebej pozorno proučili postopke namestitve otroka v rejniško družino (odločitev, opredelitev razlogov za namestitev), delovanje individualne projektne skupine za rejenca, usmerjena ravnanja za odpravo vzrokov zaradi katerih je bil otrok oddan v rejništvo ter ravnanja, ki so povezana s prenehanjem rejništva.

b. izvajanje nalog na področju obravnave ogroženih otrok

V skladu s pooblastili iz Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je center za socialno delo dolžan storiti potrebne ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi. Inšpektorji bodo preverjali zlasti ustreznost odziva centrov za socialno delo na informacije, ki kažejo na morebitno ogroženost otrok. Pri tem bodo pozorni predvsem na odzivni čas centra, ravnanja centrov usmerjena v oceno zmožnosti otrokovega (praviloma družinskega) sistema, da sodeluje v socialno varstvenih storitvah namenjenih spremembi ogrožujočega (praviloma družinskega) sistema, in pravilnosti in ustreznosti začetka in vodenja upravnega postopka po uradni dolžnosti, v kolikor bodo informacije o ogroženosti otroka, oz ocena ogrožujočega sistema, kazale na potrebo po odločanje v upravnem postopku.

c. izvajanje nalog svetovalnega razgovora ob razvezi zakonske zveze ter nalog pri nudenju pomoči pri sklenitvi sporazuma glede varstva in vzgoje otrok, preživljanju otrok in stikov z otrokom

V skladu s pooblastili iz Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004-UPB-2) nudi center pomoč pri dogovarjanju o urejanju življenja ob razpadu zakonske oz. izvenzakonske skupnosti ter nudi pomoč pri sporazumevanju o varstvu in vzgoji otrok, preživljanju otrok in stikov z otrokom. Inšpektorji bodo preverjali zlasti način vključevanja otrok v postopke (ustrezen način pridobivanja in upoštevanja njihovih izjav) ter izdelavo poročil in mnenj za sodišče.

d. izvajanje nalog ob izreku vzgojnega ukrepa za mladoletnike

Naloge centrov za socialno delo so v primerih izreka vzgojnih ukrepov mladoletnikov po Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 95/2004–UPB) so določene v Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/2006-UPB). Inšpektorji bodo preverjali zlasti izvajanje nalog, ki so povezane s pripravo mladoletnika in družine na vzgojni ukrep, načrtovanje, spremljanje in evalviranje izvrševanja vzgojnega ukrepa ter načrtovanje ter izvedba zaključka vzgojnega ukrepa.

2. Pri domovih za starejše ter koncesionarjih za izvajanje socialno varstvene storitve Institucionalnega varstva starejših bodo inšpektorji še posebej preverjali:

dostop upravičencev in uporabnikov do informacij in pravil za določanje cen storitve, za razvrščanje v kategorije oskrbe, za premestitve, za posebne vrste prehrane in za plačila dodatkov,

medstrokovna timska obravnava uporabnikov storitve,

notranji sistemi obravnavanja pripomb, ugovorov in pritožb uporabnikov storitve,

izvajanje naloge priprava okolja, družin in posameznikov na starost in dostopnost strokovnih delavcev za uporabnike storitve in njihove svojce,

možnosti za uresničevanje načel in pravic stanovalcev do individualizirane obravnave, do socialnih stikov in zasebnosti,

oddelki povečanega nadzorstva.

3. Pri posebnih socialno varstvenih zavodih ter koncesionarjih za izvajanje socialno varstvene storitve Institucionalnega varstva odraslih duševno in telesno prizadetih oseb bodo inšpektorji še posebej preverjali:

postopke in strokovna ravnanja izvajalca pri sprejemu, premestitvi ali odpustu stanovalcev,

prilagoditev programa izvajanja storitve posameznim skupinam stanovalcev in potrebam posameznika,

pogoje in način zagotavljanja multidisciplinarnega pristopa in celovitosti obravnave pri nudenju storitve,

uporaba predpisanih metod dela in strokovnih načel, s katerimi izvajalec spodbuja aktivnost in avtonomijo stanovalcev ter skrbi za zagotavljanje dostojanstva posameznika in

zagotavljanje supervizije za strokovne delavce, ki izvajajo storitve.

4. Pri varstveno delovnih centrih, koncesionarjih in izvajalcih z dovoljenjem za delo za izvajanje socialno varstvene storitve Vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji za duševno in telesno prizadete odrasle osebe bodo inšpektorji še posebej proučili:

postopke in strokovna ravnanja izvajalca pri sprejemu, premestitvi ali odpustu uporabnikov,

uporabo predpisanih metod dela in strokovnih načel, s katerimi izvajalec spodbuja aktivnost in avtonomijo uporabnikov ter skrbi za zagotavljanje načela individualizacije in možnosti izbire (tudi individualizirani načrt izvajanja storitve),

pogoje in način zagotavljanja multidisciplinarnega pristopa in celovitosti obravnave pri nudenju storitve,

zagotavljanje varstva in zdravja pri delu uporabnikov storitve in

zagotavljanje supervizije za strokovne delavce, ki izvajajo storitve.

Pri izvajanje socialno varstvene storitve Vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji za duševno in telesno prizadete odrasle osebe bodo še posebej proučena ista področja kot pri varstveno delovnih centrih.

5. Pri socialno varstvenih zavodih za usposabljanje se bo pri izvajanju socialno varstvene storitve Institucionalnega varstva otrok in mladoletnikov z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju še posebej proučilo:

postopke in strokovna ravnanja izvajalca pri zagotavljanju pravic upravičencev, zlasti pravice do zasebnosti, dostojanstva, privolitve, pravice spregovoriti in biti slišan ter pravice do varstva osebnih podatkov,

pogoje in način zagotavljanja multidisciplinarnega pristopa in celovitosti obravnave pri nudenju storitve,

postopke in programe priprave in podpore za življenje po zaključku usposabljanja in

zagotavljanje supervizije za strokovne delavce, ki izvajajo storitve.

6. Pri izvajalcih socialno varstvene storitve Pomoč družini na domu – socialna oskrba (javni zavodi (centri za socialno delo, domovi za starejše) in izvajalci z dovoljenjem za delo)) bodo inšpektorji posebej proučili:

pravne podlage izvajanja storitve in izračun višine prispevkov uporabnikov storitve,

izvajanje storitve v okviru predpisanega standarda in normativa storitve,

postopek ugotavljanja upravičenosti do storitve in pogojev za izvajanje storitve,

vodenje predpisane dokumentacije in evidenc o opravljanju storitve,

pogodbe, dogovori in poročila o superviziji neposrednih izvajalcev storitve.

7. Pri izvajalcih socialno varstvene storitve Socialni servis (domovi za starejše in izvajalci z dovoljenjem za delo) bodo inšpektorji posebej proučili:

pravne podlage za izvajanja storitve,

cenik storitve in izračun cene za leto 2008,

evidence opravljanja storitve za posamezne uporabnike,

dogovor oziroma pogodba o izvajanju storitve.

INFORMATIKA

Z vodenjem dveh obsežnih računalniških aplikacij, v kateri se vnašajo podatki o delu vsakega pooblaščenega delavca inšpektorata, o nadzorih, ukrepih, ugotovljenih kršitvah in podobno, bomo nadaljevali. Posebna evidenca je vzpostavljena tudi za vodenje podatkov v prekrškovnem postopku. V sodelovanju z ostalimi državnimi organi (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za javno upravo, …) in po posebnih programih bomo pripravljali finančne in druge proračunske dokumente, programe nabav in investicij, načrte informatizacije z javnimi naročili in druge dokumente. V okviru danih možnosti bomo posodabljali strojno in programsko opremo, čeprav za sprotno in ažurno obdelavo podatkov in normalno zamenjavo strojne opreme in posodabljanje programske opreme razpoložljiva proračunska sredstva inšpektorata ne zadoščajo. Inšpektorat RS za delo bo v letu 2008 začel tudi postopek za posodobitev oz. nadgradnjo obstoječe aplikacije za spremljanje pregledov, kršitev in ukrepov, ki jih opravljajo inšpektorji.

IZOBRAŽEVANJE, STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE IN DODATNO USPOSABLJANJE USLUŽBENCEV INŠPEKTORATA RS ZA DELO

CILJI IN PRIPOROČILA ZA NADALJNJE DELO

Inšpektorat RS za delo si s svojo represivno in preventivno vlogo prizadeva, da bi se sprejeta zakonodaja spoštovala v čim večji meri. V nadaljevanju še posebej izpostavljamo posamezne aktivnosti na področju dela v letu 2008:

- Inšpektorat RS za delo si bo prizadeval v čim večji meri zagotoviti uveljavitev namenov in ciljev predpisanega internega dokumenta oz izjave o varnosti z oceno tveganj.

Na srečanju SLIC-a konec meseca oktobra 2007 v Lisboni je bila vodilna tema »uveljavitev ocenjevanja tveganj pri delodajalcih«. Tako pri nas kot tudi v drugih državah EU delodajalci, predvsem manjši delodajalci, še vedno ne dojemajo pomena tega procesa za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Tej problematiki bo zato v državah članicah tudi v letu 2008 posvečena posebna pozornost. Kot že poudarjeno, bomo izvedli usmerjeni inšpekcijski nadzor ter izvedli še nekatere druge aktivnosti.

- Inšpektorat RS za delo si bo prizadeval ugotoviti realno stanje glede poklicnih bolezni ter okrepiti aktivnosti glede ugotavljanja in preprečevanja poklicnih bolezni.

Glede poklicnih bolezni že vrsto zadnjih let opažamo, da je obravnava teh bolezni na državni ravni zelo pomanjkljiva. V posledici se to kaže v tem, da je na ravni države registriranih vsega nekaj deset primerov poklicnih bolezni letno, od tega pa se prijavi na Inšpektorat RS za delo samo eno ali dve. Na to problematiko smo obširno opozorili že v poročilu o delu za leto 2006, vendar do sedaj ni zaznati opaznejših sprememb. V letu 2008 bomo posvetili tej problematiki več pozornosti. Navezali bomo ustrezne stike s pristojnimi državnimi in drugimi institucijami ter tudi stroko medicine dela, na podlagi pridobljenih informacij pa potem poostrili nadzor na problematičnih področjih oz. pri problematičnih delodajalcih. V ta namen bomo intenzivirali sodelovanje z Inštitutom za varovanje zdravja in Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa.

- Potrebno bo zagotoviti čim uspešnejše izvajanje zakonodaje na področju kemijske varnosti, kar pomeni sodelovanje pri realizaciji nacionalnega programa kemijske varnosti ter sodelovanje v projektu REACH – registracija, evalvacija, avtorizacija in omejevanju kemikalij.

Ker se področje kemijske varnosti v veliki meri nanaša prav na področje dela in to tako v smislu proizvodnje nevarnih in škodljivih snovi kot tudi njihove uporabe, skladiščenja in transporta, je zato vloga Inšpekcije za delo glede te problematike zelo pomembna. S to problematiko je v državah članicah in tudi pri nas povezanih tudi še nekaj drugih subjektov oz. institucij, vendar pa vloge vseh teh institucij pri obravnavi te problematike še niso ustrezno dorečene. Zato bo ena od aktivnosti delovnih skupin SLIC-a in tudi našega inšpektorata, da se čim natančneje opredli vloga inšpekcije za delo na tem dokaj problematičnem in zahtevnem področju ter da se v največji možni meri izvajajo sledeče aktivnosti kot so: usposabljanje inšpektorjev, zagotavljanje osebne varovalne opreme, vodenje evidenc (rakotvorne snovi, azbest), sodelovanje v odboru za kemijsko varnost, sodelovanje v delovnih skupinah SLIC-a, zagotavljanje ustreznih informacij glede projekta REACH, priprava postopkov in smernic.

- Obravnava nezgod pri delu

Med svoje aktivnosti smo vključili tudi natančno opredelitev postopkov obravnav nezgod pri delu, predvsem je potrebno doseči usklajenost s pričakovanji tožilstva (kazenski vidik) ter pričakovanji in zahtevami zavarovalnic, odvetnikov, prizadetih, sorodnikov, idr. (odškodninski vidik) ter opredeliti stališče do sredstev javnega obveščanja.

- Cilja glede zmanjšanja števila nezgod pri delu ne postavljamo številčno ali v odstotkih ampak z besedo »čim večje«, saj je večina aktivnosti inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu namenjena prav temu cilju.

- Inšpektorat RS za delo bo še naprej ohranil sodelovanje z drugimi resornimi organi na področju zaposlovanja in dela tujcev, ki je namenjeno preprečevanju zlorab v zvezi s pridobivanjem delovnih dovoljenj, kar je še posebej pomembno po vstopu Republike Slovenije schengensko območje.

Iz programa je razvidno, da bodo imeli inšpektorji za delo in inšpektorji za socialne zadeve v letu 2008 poleg opravljanja rednega inšpekcijskega nadzorstva ter izvajanja pooblastil v prekrškovnem postopku tudi številne druge strokovne naloge. Obseg opravljenega dela na posameznega inšpektorja oziroma uslužbenca želimo v prihodnjem letu obdržati, večji del pozornosti pa nameniti tudi kakovosti opravljenega dela. Zavedamo se namreč, da politika kakovosti predstavlja pomemben element poslovanja, ki jo je potrebno zaslediti tako v temeljnih usmeritvah, kot tudi v ciljih in vrednotah, ki veljajo v posamezni organizaciji. V prihodnjem letu bomo kakovost spremljali tudi preko uvedenih posameznih kazalnikov za merjenje uspešnosti, učinkovitosti in kakovosti dela.

Programske usmeritve za leto 2007

I. SPLOŠNO

II. POROČILO O DELU INŠPEKTORATA RS ZA DELO ZA LETO 2006

III. USMERJENE AKCIJE NADZORA S PODROČJA DELOVNIH RAZMERIJ IN S PODROČJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU

IV. USMERITVE ZA DELO INŠPEKTORJEV ZA SOCIALNE ZADEVE

V. INFORMATIKA

VI. IZOBRAŽEVANJE, STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE IN DODATNO USPOSABLJANJE USLUŽBENCEV INŠPEKTORATA RS ZA DELO

VII. DRUGE STROKOVNE NALOGE

I. SPLOŠNO

Inšpektorat RS za delo bo v letu 2007 na podlagi 1. člena Zakona o inšpekciji dela (Uradni list RS, št. 38/94, 32/97 in 36/2000) opravljal redne naloge inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, sodelovanje delavcev pri upravljanju, stavke ter varnost in zdravje pri delu ter opravljal inšpekcijsko nadzorstvo tudi nad izvajanjem predpisov, ki to izrecno določajo.

Pripravljene bodo različne akcije nadzora tako s področja delovnih razmerij kot tudi s področja varnosti in zdravja pri delu, ki bodo usmerjene bodisi na posamezno skupino subjektov nadzora oziroma v izvajanje predpisov v določeni dejavnosti. Z izvajanjem nadzora bomo poskušali oceniti trenutno stanje na posameznih področjih, stopnjo implementacije predpisov, istočasno pa so ugotovitve inšpektorjev lahko pomemben prispevek pri oblikovanju novih predpisov. Usmerjene akcije bodo organizirane na področjih, kjer smo v preteklem času ugotovili večje število kršitev oziroma subjekti nadzora že dalj časa niso bili nadzorovani.

Inšpektorat bo v letu 2007 dajal delodajalcem in delavcem strokovno pomoč v zvezi z uresničevanjem zakonov in drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov iz svoje pristojnosti. Strokovno pomoč bomo nudili tudi po elektronski poti, kar v praksi pomeni prijaznejšo upravo za potencialne uporabnike. Ravno tako bomo prihodnjem letu sodelovali z drugimi inšpekcijami, z zavodi, pristojnimi za zaposlovanje, z zavodi za zdravstveno zavarovanje ter za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot tudi s sindikalnimi oziroma strokovnimi združenji delavcev in združenji delodajalcev ter ostalimi strokovnjaki s področja dela.

Sodelovali bomo tudi pri pripravi podzakonskih predpisov s sodelovanjem v raznih resornih in delovnih skupinah. Ocenjujemo, da je potrebna tudi sprememba Zakona o inšpekciji dela (Uradni list RS, št. 38/94, 32/97 in 36/2000).

Tudi v letu 2007 bomo organizirali posebno konferenco, s katerimi nekaj zadnjih let želimo širšo strokovno javnost opozoriti na določeno tematiko in morda delodajalce spodbuditi k ustreznejšim rešitvam različnih vprašanj. Tematski sklop bo namenjen staranju prebivalstva.

Ustrezno pozornost bomo namenili tudi vsebinam na spletni strani, tako da bodo potencialnim uporabnikom na čim bolj jasen in razumljiv način predstavljene informacije o delu inšpektorata.

Pomemben del nalog bo vezan tudi na delo Inšpektorata RS z delo kot prekrškovnega organa.

II. POROČILO O DELU INŠPEKTORATA RS ZA DELO ZA LETO 2006

Inšpektorat RS za delo bo na podlagi 5. člena Zakona o inšpekciji dela predložil resornemu ministrstvu poročilo o svojem delu za preteklo koledarsko leto.

III. USMERJENE AKCIJE NADZORA S PODROČJA DELOVNIH RAZMERIJ IN S PODROČJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU

A. USMERJENE AKCIJE, KI SE BODO IZVAJALE NA OBEH PODROČJIH NADZORA

Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje in predpisov o varnosti in zdravju pri delu v zvezi z zagotavljanjem posebnega varstva starejših delavcev

Glede na to, da bo V. Konferenca Inšpektorata RS za delo, ki bo organizirana v naslednjem koledarskem letu, potekala tudi v znamenju zagotavljanja posebnega varstva starejših delavcev, bomo v začetku prihodnjega leta na tem področju izvedli usmerjeno akcijo. Namen akcije, ki jo bomo izvajali na področju delovnih razmerij, je pridobiti sliko stanja glede izvajanja določb delovnopravne zakonodaje, ki urejajo posebno varstvo starejših delavcev.

Pri izvajanju akcije bomo pozornost namenili izvajanju določb delovnopravne zakonodaje v zvezi z aktom o sistemizaciji oz. izjavo o varnosti (če gre za manjše delodajalce), zakonitostjo zaposlovanja in dela državljanov Republike Slovenije in tujcev (to je državljanov držav članic EU in tretjih držav), sklepanjem pogodb civilnega prava v nasprotju z Zakonom o delovnih razmerjih, delovnim časom in nočnim delom, s posebnim poudarkom na spoštovanju omejitev, ki veljajo za starejše delavce, odmori in počitki, vodenjem evidenc na področju dela, enakim obravnavanjem ter posebnim varstvom pred odpovedjo pogodb o zaposlitvi starejšim delavcem. Glede na to, da med starejšimi delavci pogosto najdemo tudi delavce, ki imajo obenem status invalida, bomo pri izvajanju akcije pozorni tudi na zagotavljanje pravic delavcem invalidom, s poudarkom na posebnemu varstvu pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

V zvezi z varnim in zdravim delom je izjava o varnosti z oceno tveganja tisti interni akt delodajalca, ki bo vodilo pri ugotavljanju razmer in delovnih pogojev, katerih opravljajo delo starejši delavci. Vsekakor bo potrebno izvesti nadzor nad dokumentacijo v zvezi z zdravstveno delazmožnostjo starejših delavcev, zagotavljanjem ustreznih delovnih pogojev, varne delovne opreme, morebitne osebne varovalne opreme ter zagotavljanja usposabljanja za varno delo, še posebno, da je program usposabljanja dejansko prilagojen značilnostim konkretnih delovnih mest. Poleg navedenih dejavnikov varnega in zdravega dela pa bodo vsekakor nadzorovani tudi tisti, za katere se bo pri posameznih delodajalcih izkazalo, da ravno tako vplivajo na delavčevo varnost in zdravje.

Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje in predpisov o varnosti in zdravju pri delu v dejavnosti trgovine

Glede na to, da se je v letošnjem letu spremenil Zakon o trgovini v delu, ki se nanaša na obratovalni čas prodajaln, bomo v prihodnjem letu izvedli akcijo tudi v tej dejavnosti, predvsem z namenom, da pridobimo sliko stanja glede spoštovanja tistih določb delovnopravne zakonodaje, ki se nanašajo na delovni čas, odmore in počitke.

Pri izvajanju akcije bomo na področju delovnih razmerij pozornost namenili določbam

delovnopravne zakonodaje, ki urejajo splošni akt oz. izjavo o varnosti, zakonitost

zaposlovanja, opravljanje začasnega in občasnega dela dijakov in študentov ter opravljanje dela vajencev, dijakov in študentov v okviru izobraževalnih programov, prepoved sklepanja pogodb civilnega prava ob obstoju elementov delovnega razmerja, delovni čas, odmore in počitke ter letni dopust, vodenje evidenc na področju dela, enako obravnavanje, posebno varstvo delavcev, mlajših od 18 let ter plačilo za delo.

Nadzorstvo nad spoštovanjem določb s področja varnosti in zdravja pri delu je v dejavnosti trgovine pogosto, vendar v zadnjem času ne v obliki usmerjenih inšpekcijskih nadzorov.

Ker se pri inšpekcijskih nadzorih stalno ugotavljajo neustreznosti, praktično v zvezi z vsemi bistvenimi dejavniki, ki vplivajo na varno in zdravo delo, bodo v prihodnjem letu opravljeni usmerjeni inšpekcijski nadzori, v katere bo vključen nadzor vseh dejavnikov, tudi tistih, ki se do sedaj niso nadzirali v širšem obsegu, saj pogosto ugotovljene neustreznosti v zvezi s temeljnimi varnostnimi in zdravstvenimi zahtevami dajejo slutiti, da tudi ostala področja niso ustrezno urejena.

Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje in predpisov o varnosti in zdravju pri delu v farmacevtski dejavnosti (predvsem lekarne)

V farmacevtski oz. lekarniški dejavnosti bomo usmerjeno akcijo izvajali prvič. Akcijo bomo izvajali z namenom, da pridobimo vpogled v stanje izvajanja delovnopravne zakonodaje in predpisov o varnosti in zdravju pri delu, predvsem v lekarnah.

Pri izvajanju akcije bomo na področju delovnih razmerij pozornost namenili določbam

delovnopravne zakonodaje (ob upoštevanju določb posebnega zakona), ki urejajo splošni akt oz. izjavo o varnosti (če gre za manjše delodajalce), zakonitost zaposlovanja (vključno z izpolnjevanjem pogojev za opravljanje dela), prepoved sklepanja pogodb civilnega prava ob obstoju elementov delovnega razmerja, delovni čas, odmore in počitke ter letni dopust, vodenje evidenc na področju dela, enako obravnavanje ter plačilo za delo.

Farmacevtska dejavnost iz zornega kota spoštovanja zakonodaje s področja varnosti in

zdravja pri delu ne pomeni dejavnosti, ki bi sicer izstopala po ugotovljenih nepravilnostih.

Namen izhaja iz relativno majhnega števila nadzorovanih subjektov. Vključitev nadzora

spoštovanja zahtev s področja varnosti in zdravja pri delu v farmacevtski dejavnosti,

zlasti glede osnovnih varnostnih in zdravstvenih dejavnikov, bo nedvomno pripomoglo k

preglednejši oceni in analizi trenutnega stanja.

Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje in predpisov o varnosti in zdravju pri delu na premičnih in začasnih gradbiščih

Med izvajanjem akcije bomo na področju delovnih razmerij pozornost usmerili v zakonitost zaposlovanja in dela slovenskih državljanov in tujcev (to je državljanov držav članic EU in tretjih držav), opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava ob obstoju elementov delovnega razmerja, začasno in občasno delo dijakov in študentov, izvajanje instituta zagotavljanja dela delavcu drugemu uporabniku, zagotavljanje posebnega varstva delavcev, mlajših od 18 let ter zagotavljanje enakega obravnavanja.

Kljub uveljavitvi evropske direktive 92/57EEC v letu 2003 se v Sloveniji še vedno zgodi največ težkih nezgod pri delu na gradbiščih. Inšpektorji za delo tako opravijo na gradbiščih približno tretjino vseh raziskav nezgod s hudimi poškodbami delavcev, ki imajo pogosto za posledico tudi invalidnost. Na gradbiščih se zgodi pri nas tudi polovica vseh smrti pri delu. Zato inšpekcija vsako leto povečuje število nadzorov na gradbiščih in to se načrtuje tudi za prihodnje leto, glede na trenutno stanje pa stopnjuje tudi ankcioniranje. Vse več nadzorov opravi v okviru usmerjenih akcij, v okviru katerih daje posebno pozornost nadzoru nad izvajanjem predpisov pri najbolj nevarnih delih. Enako kot v preteklem letu bo tudi v letu 2007 dan poseben poudarek izdelavi varnostnega načrta v fazi projektiranja in kasneje pri izvajanju koordinacije v fazi izvajanja del. S tem v zvezi pa tudi zagotavljanju predvidenih zahtev in ukrepov glede varovanja pred padci z višine ali v globino, na zagotavljanju in uporabi osebnih varovalnih sredstev in opreme ter tudi zagotavljanju drugih osnovnih predpisanih zahtev s področja varnosti in zdravja pri delu.

Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje in predpisov o varnosti in zdravju pri delu v veterinarski dejavnosti

Glede na to, da v veterinarski dejavnosti usmerjene akcije že nekaj let nismo izvajali, ob dejstvu, da se je v letu 2005 spremenila tudi zakonodaja na tem področju, smo se odločili, da bomo usmerjeno akcijo izvedli v prihodnjem letu in sicer tako na področju delovnih razmerij, kot tudi na področju varnosti in zdravja pri delu.

Pri izvajanju akcije bomo na področju delovnih razmerij pozornost namenili določbam

delovnopravne zakonodaje (ob upoštevanju določb posebnega zakona), ki urejajo splošni akt oz. izjavo o varnosti, zakonitost zaposlovanja (vključno z izpolnjevanjem pogojev za opravljanje dela), prepoved sklepanja pogodb civilnega prava, ob obstoju elementov delovnega razmerja, delovni čas, odmore in počitke, vodenje evidenc na področju dela, enako obravnavanje ter plačilo za delo.

Veterinarska dejavnost je področje, na katerem v zvezi z varnim in zdravim delom do sedaj nismo ugotavljali posebnih nepravilnosti. Ne glede na to, pa bomo v prihodnjem letu natančneje ugotavljali spoštovanje zakonodaje z omenjenega področja, zlasti v zvezi z varovanjem zdravja v povezavi z ugotavljanjem in ocenjevanjem tveganj, ki se nanašajo na samo zdravje ter izvajanjem v ta namen ustreznih varstvenih ukrepov.

Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje in predpisov o varnosti in zdravju pri delu pri delodajalcih, ki se ukvarjajo z računalništvom

Pri izvajanju akcije bomo na področju delovnih razmerij pozornost namenili izvajanju določb delovnopravne zakonodaje, ki urejajo splošni akt oz. izjavo o varnosti (če gre za manjše delodajalce), zakonitost zaposlovanja in dela državljanov Republike Slovenije in tujcev (to je državljanov držav članic EU in tretjih držav), prepoved sklepanja pogodb civilnega prava ob obstoju elementov delovnega razmerja, opravljanje začasnega in občasnega dela dijakov in študentov ter opravljanje dela vajencev, dijakov in študentov v okviru izobraževalnih programov, delovni čas, odmore in počitke, posebno varstvo delavcev, mlajših od 18 let, vodenje evidenc na področju dela, enako obravnavanje ter plačilo za delo.

Pri omenjenih delodajalcih tudi v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu do sedaj niso bili izvedeni usmerjeni inšpekcijski nadzori, razen v konkretnih posamičnih primerih. Z namenom ugotavljanja dejanskih varnostnih in zdravstvenih razmer bodo inšpektorji s področja varnosti in zdravja pri delu ugotavljali zlasti spoštovanje zakonskih določil v zvezi z ocenjevanjem tveganj, zdravstvenimi pregledi, usposabljanjem za varno delo, preiskavami škodljivosti delovnega okolja s poudarkom na ergonomiji, po potrebi pa tudi ostale dejavnike, za katere bi se izkazalo, da vplivajo na varno in zdravo delo.

Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje in predpisov o varnosti in zdravju pri delu v zobozdravstveni dejavnosti

Glede na to, da tudi v zobozdravstveni dejavnosti usmerjene akcije že nekaj let nismo izvajali, ob dejstvu, da na Inšpektorat RS za delo prejmemo kar nekaj prijav, ki se nanašajo na domnevne kršitve delovnopravne zakonodaje v tej dejavnosti, smo se odločili, da bomo izvajali predmetno akcijo v letu 2007 in sicer tako na področju delovnih razmerij, kot tudi na področju varnosti in zdravja pri delu.

Tekom izvajanja akcije bomo na področju delovnih razmerij pozornost namenili določbam delovnopravne zakonodaje (ob upoštevanju določb posebnih predpisov), ki urejajo splošni akt oz. izjavo o varnosti (če gre za manjše delodajalce), zaposlovanje in delo državljanov Republike Slovenije in tujcev (to je državljanov držav članic EU in tretjih držav), prepoved sklepanja pogodb civilnega prava ob obstoju elementov delovnega razmerja, delovni čas, odmore in počitke, vodenje evidenc na področju dela ter enako obravnavanje.

S področja varnosti in zdravja pri delu se v zobozdravstveni dejavnosti ne srečujemo s posebej izstopajočo problematiko, potrebno pa bi bilo ugotoviti, kakšno je dejansko stanje v omenjeni dejavnosti, predvsem glede izpolnjevanja temeljnih določil veljavne zakonodaje varnosti in zdravja pri delu, predvsem glede ocenjevanja tveganj, usposabljanja za varno in zdravo delo, preiskovanja škodljivosti na delovnih mestih, varne uporabe delovne opreme, zagotavljanja predhodnih in periodičnih preventivnih zdravstvenih pregledov ter v zvezi z obveznostmi delodajalcev do organov nadzora.

1. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje v notariatu

Akcijo nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje bomo v prihodnjem letu v notariatu izvajali prvič. Namen obravnavane akcije je ravno tako pridobiti sliko stanja izvajanja delovnopravne zakonodaje v tej dejavnosti, zato bomo akcijo izvajali le na področju delovnih razmerij.

Pri izvajanju akcije bomo posebno pozornost namenili izvajanju določb delovnopravne zakonodaje o aktu o sistemizaciji oz. izjavi o varnosti, zakonitosti zaposlovanja, morebitnemu delu dijakov in študentov, delovnemu času, zagotavljanju odmorov in počitkov, vodenju evidenc na področju dela ter o zagotavljanju enakega obravnavanja.

Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje na tržnicah

V letu 2007 bomo izvajali akcijo nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje na tržnicah oz. različnih stojnicah. Tudi predmetno akcijo bomo v obliki usmerjenega nadzora izvajali prvič, in sicer s posebno pozornostjo na ugotavljanju in preprečevanju zaposlovanja na črno.

Kot omenjeno bomo pri izvajanju akcije posebej pozorni na zakonitost zaposlovanja in dela tako državljanov Republike Slovenije kot tudi tujcev (to je državljanov držav članic EU in tretjih držav), na delovni čas, zagotavljanje odmorov in počitkov, zagotavljanje enakega obravnavanja ter na plačilo za delo.

Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu zaradi ugotovljene invalidnosti II. in III. kategorije ali iz poslovnega razloga

Inšpektorat RS za delo bo akcijo v zvezi z zagotavljanjem pravic delavcev invalidov izvajal že šesto leto zapored. Akcija bo potekala na področju delovnih razmerij.

V okviru te akcije bomo preverjali izvajanje določb delovnopravne zakonodaje o aktu o sistemizaciji oz. izjavi o varnosti, zakonitosti zaposlovanja, delovnem času, odmorih in počitkih, vodenju evidenc na področju dela ter o enakem obravnavanju.

Glede na to, da invalidi predstavljajo varovano kategorijo delavcev, bomo v okviru akcije posebno pozornost namenili zagotavljanju njihovih pravic po Zakonu o delovnih razmerjih, Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, s poudarkom na zagotavljanju njihovega posebnega varstva pred odpovedjo oz. v postopkih pred odpovedjo iz poslovnega razloga ali zaradi invalidnosti II. ali III. kategorije, ko je odpoved pogodbe, pod zakonsko določenimi pogoji, izjemoma dopustna.

Poostren nadzor nad zavezanci za prijavo dela tujcev

V letu 2007 bomo v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje, kot tudi z drugimi pristojnimi organi še naprej preverjali zavezance za prijavo dela tujcev, pri čemer bomo z namenom odkrivanja in preprečevanja zlorab predpisov na področju zaposlovanja in dela tujcev, posebno pozorno namenili tistim zavezancem, ki so v krajšem časovnem obdobju večkrat opustili prijavo dela tujcev.

5.V prihodnjem letu bomo še naprej pozorni tudi na izpolnjevanje pogojev agencij za zaposlovanje za opravljanje dejavnosti posredovanja zaposlitve ali dela ter na izvajanje koncesijskih pogodb, ki jih z agencijami za zaposlovanje sklene Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

1. Akcija nadzora delodajalcev v zvezi s prijavljanjem nezgod pri delu

Tudi na področju varnosti in zdravja pri delu je potrebno slediti razmeram in skladno s tem tudi usmerjati in načrtovati aktivnosti inšpektorata. Vsekakor je pokazatelj stanja na omenjenem področju število nezgod, ki se zgodijo v zvezi z delom pri delodajalcih in so v večini primerov odraz njihovih varnostnih razmer. Poleg zaznavanja problematike na posameznih področjih dejavnosti so delovne nezgode tiste, ki najbolj vplivajo na aktivnosti inšpektorata. V ta namen zelo pozorno in načrtno spremljamo število delovnih nezgod in v zvezi s tem tudi izpolnjevanje določil zakonodaje, glede prijavljanje delovnih nezgod s strani delodajalcev inšpekciji za delo. Ugotavlja se, da se je poročevalska disciplina v zadnjih letih izboljšala, vendar bomo aktivneje nadzorovali izpolnjevanje zahtev po prijavljanju delovnih nezgod tudi v letu 2007, saj ugotavljamo, da delodajalci, v izogib nezgodam in posledičnemu prijavljanju, večjo pozornost posvečajo tudi samim varnostnim razmeram. Aktivnosti bodo potekale preko celega leta 2007.

2. Reprezentativni vzorec

3. Akcija nadzora delodajalcev v kmetijski in gozdarski dejavnosti

Tudi panoga kmetijstva in gozdarstva, s stališča varnosti in zdravja pri delu, ostaja v središču pozornosti. Ne moremo mimo ugotovitve, da vsako leto prihaja pri delih na kmetijah in v gozdovih do večjega števila težkih nezgod pri delu, tudi takih z najhujšimi posledicami in v katere so pogosto vključeni celo otroci. Zato bo tudi v letu 2007 na tem področju izveden poostren nadzor, pri čemer bo dan, poleg ostalih varnostnih zahtev, poseben poudarek na uporabo traktorjev, traktorskih priključkov in drugih strojev ter delu mladih delavcev.

4. Akcija nadzora delodajalcev v zvezi z odstranjevanjem azbesta

Že v letu 2006 smo večjo pozornost posvetili azbestu, predvsem glede njegovega odstranjevanja. Nadzor v zvezi s tem je potekal v sklopu evropske akcije odstranjevanja azbesta tudi s preventivnim namenom, da se delodajalce in delavce seznani s praktičnimi smernicami o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu, ki se pripravljajo v sklopu delovne skupine SLICA v Luksemburgu. Ocenjujemo, da je potrebno s tovrstnim nadzorom nadaljevati tudi v letu 2007, saj menimo, da morajo biti ustrezno nadzorovani in tudi obveščeni o nevarnostih vsi delodajalci, ki izvajajo odstranjevanje azbesta in delavci, ki pri svojem delu lahko prihajajo v stik z azbestom in ne le tisti, ki bi opravljali omenjena dela v krajšem časovnem obdobju planiranega nadzora. Namen akcije bo ugotavljati, kako delodajalci spoštujejo določbe Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Uradni list RS, št. 93/2005). Navedeni pravilnik implementira Direktivo 2003/18 EC, katero so morale države članice implementirati najpozneje do 15.4.2006.

5. Akcija nadzora delodajalcev, pri katerih obstaja možnost nastanka prašnih eksplozij

Možnost nastanka eksplozij, med njimi tudi prašnih, pomeni pomemben dejavnik pri zagotavljanju varnosti pri delu in zahteva stalni nadzor, še zlasti po implementaciji posameznih direktiv s tega področja v slovensko zakonodajo ter po prenehanju nekaterih prehodnih obdobij. Nadzor v zvezi s tem se je pričel izvajati že v mesecu decembru 2006 in se bo izvajal tudi v letu 2007. Opravljal se bo nadzor prostorov, v katerih je možnost nastanka prašnih eksplozij, z namenom pridobiti podatke ali se delodajalci zavedajo nevarnosti prašnih eksplozij oziroma ali so si pridobili ustrezne certifikate o skladnosti (Certifikat o skladnosti elaborata eksplozijske ogroženosti, certifikat o vgraditvi Ex opreme ter certifikat o vzdrževanju). Poudarek bo namenjen organizacijskim ukrepom v zvezi z protieksplozijsko dejavnostjo, namenskemu obratovanju posameznih obratov – naprav, vzdrževanju naprav oziroma objektov, ustreznemu servisiranju, popravilu posameznih sklopov teh naprav, ter na koncu usklajenosti dokumentacije z dejanskim stanjem v času inšpekcijskega pregleda.

6. Akcija nadzora delodajalcev v zvezi z zagotavljanjem varnosti pred nevarnostjo

električnega toka

Na inšpektoratu tudi ugotavljamo, da se v določenem delovnem procesu pojavljajo nevarnosti, ki trenutno niso posebno izstopajoče v smislu ugotovljenih nepravilnosti, so pa takšne narave, ki vendarle zahtevajo posebno pozornost. Zato smo se odločili, da bomo v prihajajočem letu podrobneje nadzorovali spoštovanje zahtev glede nevarnosti, ki jo predstavlja električni tok. Pomembno je, da so te nevarnosti ustrezno obravnavane, še posebno s stališča preventive, kar pomeni, da morajo delodajalci v ta namen izvajati primerne organizacijske ukrepe ter stalno pripravljati in izdajati z zakonom opredeljeno dokumentacijo. Dosledno spoštovanje zakonskih zahtev v zvezi s tem, tako s strani delodajalcev kot s strani delavcev, je vsekakor pogoj, ki zmanjšuje nevarnosti glede električnega toka na najmanjšo možno raven. Posamezne raziskane delovne nezgode v zvezi z delovanjem električnega toka v letošnjem letu nakazujejo na to, da se omenjeni preventivni varnostni ukrepi dejansko ne izvajajo ali pa zelo pomanjkljivo. Zato je ta ugotovitev vsekakor zadosten razlog, da temu področju v letu 2007 posvetimo večjo pozornost.

7. Akcija nadzora subjektov z dovoljenjem za delo

V področje, ki ga nadziramo, se v vedno večjem obsegu vključujejo tudi pravni subjekti, ki delodajalcem ponujajo posamezne storitve ter za njih izvajajo naloge, zahtevane z veljavno zakonodajo. V ta namen morajo ti subjekti pridobiti ustrezno dovoljenje s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. V letu 2006 so se izvajale povečane aktivnosti v zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja pogojev za pridobitev teh dovoljenj, V postopkih so sodelovali tudi predstavniki Inšpektorata RS za delo. Določeno število dovoljenj je bilo že podeljenih, kar velja zlasti za konec leta 2006, večje število pa je pričakovati v prvi polovici leta 2007. Ker inšpektorji ugotavljajo, da subjekti s pridobljenim dovoljenjem v vseh primerih za delodajalca ne opravljajo nalog na način in skladno s pogoji, pod katerimi so dovoljenje za delo dejansko pridobili, včasih celo nestrokovno, bo v prihodnjem letu potekalo inšpekcijsko nadzorstvo pri subjektih, ki so pridobili dovoljenje za delo, in sicer zlasti pri tistih, za katere bo pri delodajalcih ugotovljeno, da je opravljeno delo dejansko nestrokovno. Ravno tako pa bomo v nadzor vključili tudi naključno izbrane subjekte, ki niso bili nadzorovani pri prvi izvedeni akciji leta 2004. Ugotavljalo se bo zlasti, ali ti subjekti še izpolnjujejo pogoje, na osnovi katerih so pridobili dovoljenje za delo, zlasti glede kadrovskih pogojev in glede tehnične opreme, ter ali izvajajo svoje storitve skladno z zahtevanimi metodami in postopki ter skladno s stroko varnosti in zdravja pri delu.

8. Akcija nadzora delodajalcev v zvezi z ročnim prenašanjem in premeščanjem bremen

V letu 2007 bo Inšpektorat RS za delo izvajal nadzor tudi nad problematiko ročnega premeščanja bremen. S tem se bo inšpektorat vključil v akcijo, ki se bo planirano izvajala na območju celotne Evropske Unije in katero deloma tudi koordinira in vodi. Pričakujemo, da bomo na ta način dobili dodatne informacije o razsežnosti problematike ročnega premeščanja bremen in informacije o stanju na področju ergonomske ureditve delovnega mesta. Omenimo še to, da bo dodaten nadzor nad področjem ročnega premeščanja bremen izvajan zlasti v dejavnosti zdravstva in transporta. Pričakovati je po vsebini zelo obsežno in zahtevno akcijo na podlagi navodil in smernic s strani EU, kar posledično pomeni tudi primerno seznanitev inšpektorjev, ki bodo akcijo izvajali, z zahtevami in pričakovanji.

9. Akcija nadzora delodajalcev v zvezi z ergonomijo

V neposredno povezavo z ročnim premeščanjem bremen pa uvrščamo tudi ergonomske zahteve, saj upoštevanje osnovnih normativov s tega področja pomeni velik pozitiven dejavnik glede varovanja zdravja delavcev. Zaradi predvidenega večjega obsega akcije ročnega premeščanja bremen se bo akcija glede ergonomije izvajala ločeno in v to akcijo ne bo vključen nadzor dejavnikov, ki bodo obravnavani že v akciji glede premeščanja bremen. Vsekakor bo potrebno posebno pozornost posvetiti položajem telesa in prisilnim držam zaposlenih med izvajanjem delovnih operacij, ki se izvajajo stalno v daljših časovnih obdobjih.

D. DRUGE AKCIJE

Ravno tako se bodo tudi v letu 2007 izvajale različne skupne akcije z drugimi inšpekcijskimi organi, ki niso vključene v projekt odkrivanja in preprečevanja dela in zaposlovanja na črno, pa obstaja interes za izvedbo istočasnega skupnega nadzora.

IV. USMERITVE ZA DELO INŠPEKTORJEV ZA SOCIALNE ZADEVE

Po Zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 36/04 – UPB, v nadaljevanju: zakon) izvaja socialna inšpekcija nadzor nad delom javnih socialno varstvenih zavodov, koncesionarjev in drugih pravnih ali fizičnih oseb, ki izvajajo socialno varstvene storitve na podlagi dovoljenja za delo. Socialna inšpekcija izvaja tudi nadzor nad delom drugih izvajalcev, ki izvajajo dopolnilne, razvojne in preventivne programe na področju socialnega varstva ter varstva otrok in družine po posebni pogodbi o sofinanciranju, za njihov nadzor pa se smiselno uporabljajo določila o izrednem inšpekcijskem nadzoru.

Po zakonu se bodo izredni inšpekcijski nadzori izvajali na zahtevo ali pobudo upravičenih predlagateljev ter po oceni direktorja socialne inšpekcije.

Redni inšpekcijski nadzor mora biti pri vsakem izvajalcu socialno varstvene dejavnosti opravljen najmanj enkrat v obdobju treh let (2.odst. 105. člena zakona). Tako bodo v letu 2007 redni inšpekcijski nadzori opravljeni pri tistih izvajalcih, pri katerih v letih 2005 in 2006 še ni bil izveden redni inšpekcijski nadzor. Pri izvedbi rednih inšpekcijskih nadzorov bodo v skladu z določili 1. odstavka 10. člena Pravilnika o izvajanju inšpekcijskega nadzora na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 74/04,v nadaljevanju pravilnik) v letnem programu rednih nadzorov za leto 2007, poleg izvajalcev pri katerih bo izveden nadzor, določena tudi strokovna področja, ki se bodo pri teh izvajalcih še posebej podrobno proučila. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, bo v skladu z 2. odstavkom 10. člena pravilnika, zaprošeno, da poda morebitne predloge k pripravi letnega programa rednih nadzorov.

Pri pripravi programa bodo za posamezne izvajalce upoštevane spodaj opredeljene usmeritve.

1. Na centrih za socialno delo bo še posebej preverjeno:

a. izvajanje socialno varstvene storitve Prve socialne pomoči

Inšpektorji za socialne zadeve bodo zlasti preverjali ravnanje centrov v zadevah, ko zvedo za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je potrebno določeni osebi nuditi storitev po zakonu o socialnem varstvu. Poleg tega bodo podrobneje preverjali še dostopnost storitve za upravičence, začetek storitve, jasnost faz postopka (po standardu storitve (Pravilnik o standardih in normativih socialno varstvenih storitev)) ter, strokovno ustreznost ugotovitev in dogovorov, ki jih v uradnem zapisu pripravi izvajalec.

b. izvajanje strokovno upravnih nalog s področja rejništva

Naloge centrov za socialno delo s področja rejništva so opredeljene zlasti v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/2004 – uradno prečiščeno besedilo) ter Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti ((Uradni list RS, št. 110/2002). Inšpektorji bodo preverjanju izvajanja teh nalog še posebej pozorno proučili postopke namestitve otroka v rejniško družino (odločitev, opredelitev razlogov za namestitev) ter delovanje individualne projektne skupine za rejenca.

c. izvajanje strokovno upravnih nalog na področju obravnave ogroženih otrok

V skladu s pooblastilom iz 119.člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je center za socialno delo dolžan storiti potrebne ukrepe, ki jih zahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi. Inšpektorji bodo preverjali zlasti ustreznost odziva centrov za socialno delo na informacije, ki kažejo na morebitno ogroženost otrok. Pri tem bodo pozorni predvsem na odzivni čas centra, ravnanja centrov usmerjena v oceno zmožnosti otrokovega (praviloma družinskega) sistema, da sodeluje v socialno varstvenih storitvah namenjenih spremembi ogrožujočega (praviloma družinskega) sistema, in pravilnosti in ustreznosti začetka in vodenja upravnega postopka po uradni dolžnosti, v kolikor bodo informacije o ogroženosti otroka, oz ocena ogrožujočega sistema, kazale na potrebo po odločanje v upravnem postopku.

d. izvajanje socialno varstvene storitve: Pomoč družini na domu kot mobilna pomoč

V nadzoru izvajanja socialno varstvene storitve pomoč družini na domu kot mobilna pomoč se bo posebej proučilo:

- skladnost izvajanja storitve in izračun višine prispevkov uporabnikov storitve s predpisi,

- izvajanje storitve v okviru predpisanega standarda in normativa storitve,

- postopek ugotavljanja upravičenosti do storitve in pogojev za izvajanje storitve,

- vodenje predpisane dokumentacije in evidenc o opravljanju storitve,

- pogodbe in poročila o superviziji neposrednih izvajalcev storitve.

2. Pri domovih za starejše bodo inšpektorji pri izvajanju socialno varstvene storitve Institucionalnega varstva starejših, še posebej preverjali:

- postopek vključevanja novih uporabnikov storitve,

- dostop upravičencev in uporabnikov do informacij,

- možnosti aktivnega sodelovanja uporabnikov pri izvajanju storitve,

- notranje in zunanje premestitve uporabnikov storitve (evidence, pogoji, kriteriji, soglasja),

- programi za posebne skupine uporabnikov storitve (mlajši invalidi, dementni).

Pri koncesionarjih in izvajalcih z dovoljenjem za delo za izvajanje socialno varstvene storitve Institucionalnega varstva starejših bodo še posebej proučena ista področja kot pri domovih za starejše.

3. Pri posebnih socialno varstvenih zavodih bodo inšpektorji pri izvajanju socialno varstvene storitve Institucionalnega varstva odraslih duševno in telesno prizadetih oseb še posebej preverjali:

- soglasja stanovalcev za bivanje oziroma sodna odločba,

- postopek izvajalca v primeru pridržanja proti volji upravičenca,

- ali programi obravnave navajajo na samostojnost, podpirajo in dopolnjujejo sposobnosti stanovalca,

- aktivnosti izvajalca, ki zagotavljajo odpust stanovalca ali nadomestitev institucionalnega varstva z drugimi oblikami varstva, prilagojenim sposobnostim posameznika (namestitev v drugo družino, stanovanjske skupine, dnevni centri itd.),

- sodelovanje s svojci, prostovoljci, civilnimi združenji,

- sistem zagovorništva in varstva pravic za stanovalce, ki niso sposobni sami skrbeti za svoje pravice,

- načini za »opolnomočanje« stanovalcev, da v čim večji meri izrazijo svoje predloge, pomisleke itd.,

4. Pri varstveno delovnih centrih bodo inšpektorji pri preverjanju izvajanja socialno varstvene storitve Vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji za duševno in telesno prizadete odrasle osebe še posebej proučili:

- postopek vključitve in sprejema novih stanovalcev (vloga, nujna dokumentacija, čakalna lista, komisija za sprejem, obravnava prioritet, izdaja odločbe, sklenitev dogovora o izvajanju storitve, načini zagotavljanja plačila storitev),

- sprejem in uvajanje v dejavnosti izvajalca (termini za sprejeme, službe, ki sodelujejo pri sprejemu, način vključitve v delovno skupino ali v delovno enoto, seznanitev s sodelavci, informacije o službah, o pravicah varovancev),

- možnosti za socialne stike varovancev (možnosti telefoniranja, obiski, izleti, zunanje dejavnosti, možnosti za verske obrede, druge družabne dejavnosti),

- pritožbeni postopki varovancev ali drugih upravičencev (sistem notranjih ugovorov, obveščenost o možnostih za pritožbe na zunanje pritožnike, načini za nadzor svojcev, možnosti za ocenjevanje dela preko strokovne javnosti),

- lista pravic varovancev,

- hišni red (sistem prepovedi, pričakovanja, možnost sprememb, fleksibilnost določb),

- sistem nagrajevanja varovancev,

- sodelovanje s svojci, prostovoljci, civilnimi združenji,

- sistem zagovorništva in varstva pravic za varovance, ki niso sposobni sami skrbeti za svoje pravice,

- načini za »opolnomočanje« varovancev, da v čim večji meri izrazijo svoje predloge, pomisleke itd.,

- programi priprave za življenje izven programa varstva, vodenja in zaposlitve pod posebnimi pogoji.

Pri koncesionarjih in izvajalcih z dovoljenjem za delo za izvajanje socialno varstvene storitve Vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji za duševno in telesno prizadete odrasle osebe bodo še posebej proučena ista področja kot pri varstveno delovnih centrih.

- pogoje za uresničevanje temeljnih načel vzgoje in usposabljanja otrok s posebnimi potrebami,

- programe za razbremenitev družine in za podporo družini, iz katere prihaja upravičenec,

- programe priprave na življenje po prenehanju te oblike institucionalnega varstva.

6. Pri izvajalcih socialno varstvene storitve Pomoč družini na domu – socialna oskrba, in sicer javnih zavodih in izvajalcih z dovoljenjem za delo, bodo inšpektorji posebej proučili:

- pravne podlage izvajanja storitve in izračun višine prispevkov uporabnikov storitve,

- izvajanje storitve v okviru predpisanega standarda in normativa storitve,

- postopek ugotavljanja upravičenosti do storitve in pogojev za izvajanje storitve,

- vodenje predpisane dokumentacije in evidenc o opravljanju storitve,

- pogodbe in poročila o superviziji neposrednih izvajalcev storitve).

Pri občinah, bodo inšpektorji proučili izvajanje nalog, ki jih Zakon o socialnem varstvu nalaga občinam v zvezi z zagotavljanjem socialno varstvene storitve pomoč družini na domu, in sicer še posebej:

organiziranost zagotavljanja storitve v občini,
način in postopki izbire neposrednih izvajalcev storitve,
obseg opravljanja storitve,
izračun višine prispevkov uporabnikov storitve,

uresničevanje predpisov Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev.

V. INFORMATIKA

Z vodenjem dveh obsežnih računalniških aplikacij, v kateri se vnašajo podatki o delu vsakega pooblaščenega delavca inšpektorata, o nadzorih, ukrepih, ugotovljenih kršitvah in podobno, bomo nadaljevali. Posebna evidenca je vzpostavljena tudi za vodenje podatkov v prekrškovnem postopku. V omrežju državnih organov in po posebnih programih bomo pripravljali finančne in druge proračunske dokumente, programe nabav in investicij, načrte informatizacije z javnimi naročili in druge dokumente. V okviru danih možnosti bomo posodabljali strojno in programsko opremo, čeprav za sprotno in ažurno obdelavo podatkov in normalno zamenjavo strojne opreme in posodabljanje programske opreme razpoložljiva proračunska sredstva inšpektorata ne zadoščajo.

Kot poročevalska enota bomo na EUROSTAT pošiljali podatke o nezgodah pri delu v skladu z metodologijo ESAW (European Statistics on accidents at work).

VI. IZOBRAŽEVANJE, STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE IN DODATNO USPOSABLJANJE USLUŽBENCEV INŠPEKTORATA RS ZA DELO

Glede na zahtevo Zakona o inšpekciji dela in Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 56/2002), da ima inšpektor pravico in dolžnost izpopolnjevati svoje strokovno znanje in se usposabljati za opravljanje svojih nalog, bomo na Inšpektoratu RS za delo organizirali taka izpopolnjevanja oziroma usposabljanja predvsem na tistih področjih inšpekcijskega nadzora, ki so v zadnjem času doživela največ sprememb. Organizirane bodo različne delavnice v zvezi s pooblastili inšpektorjev za delo, organizirana bodo interna usposabljanja v zvezi z zagotavljanjem enotne politike nadzora organa. V vsebine bo vključeno tudi izpopolnjevanje znanja tujih jezikov.

VII. DRUGE STROKOVNE NALOGE

Inšpektorat RS za delo bo v letu 2007 izvajal tudi obveznost glede nadzora izvajanja usposabljanja koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih ter organizacije in izvajanja preverjanja znanja koordinatorjev za pridobitev potrdila o strokovni usposobljenosti.

Predstavniki inšpektorata bodo tudi v letu 2007 sodelovali v Odboru glavnih inšpektorjev za delo (Senior Labour Inspectors Committee) ter v delovnih skupinah, ki so organizirane znotraj tega odbora. S tem v zvezi bo potrebno pripraviti različna poročila in strokovne prispevke ter se aktivno in pasivno udeleževati različnih posvetov, seminarjev in sestankov v različnih državah EU. V prihodnjem letu bo več aktivnosti povezanih tudi v zvezi s pripravami na predsedovanje Slovenije EU, tudi v smislu določitve ustreznih vsebin za obravnavo na plenarni seji SLICa v času predsedovanja v letu 2008.

V letu 2006 je bila sprejeta resolucija o nacionalnem programu za kemijsko varnost, ki podaja splošne cilje in predvideva ukrepe, kot tudi cilje in ukrepe za posamezna prednostna področja kemijske varnosti.

Inšpektorat RS za delo bo v prihodnjem letu izvajal vse aktivnosti, ki so predvidene v resoluciji o nacionalnem programu za kemijsko varnost z akcijskimi načrti za prednostna področja v obdobju 2006 – 2010 in sicer še nadalje sodeloval v Odboru za celovito kemijsko inšpekcijo (OCKI), katerega naloga je pripraviti vse potrebno za izboljšanje koordinacije dela inšpekcijskih organov, ki so s kateregakoli vidika pristojni za kemijsko varnost. Odbor za celovito kemijsko inšpekcijo sestavljajo strokovnjaki iz 9 različnih inšpekcijskih organov (Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Inšpektorat RS za delo, Urad za kemikalije, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, Carinska uprava RS, Prometni inšpektorat RS, Inšpektorat za notranje zadeve, posredno pa tudi Tržni inšpektorat RS in Zdravstveni inšpektorat), ki dnevno izvajajo inšpekcijski nadzor. Prav tako bo tudi Inšpektorat RS za delo sodeloval v koordinirani kemijski inšpekciji, kjer so vključeni različni inšpektorji različnih inšpektoratov v zvezi z kemijsko varnostjo.

Iz programa je razvidno, da bodo imeli inšpektorji za delo in inšpektorji za socialne zadeve v letu 2007 poleg opravljanja rednega inšpekcijskega nadzorstva ter izvajanja pooblastil v prekrškovnem postopku tudi številne druge strokovne naloge.

Programske usmeritve za leto 2006

I. SPLOŠNO

II. POROČILO O DELU INŠPEKTORATA RS ZA DELO ZA LETO 2005

III. USMERJENE AKCIJE NADZORA S PODROČJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU IN S PODROČJA DELOVNIH RAZMERIJ

IV. USMERITVE ZA DELO INŠPEKTORJEV ZA SOCIALNE ZADEVE

V. SKUPNE AKCIJE ODKRIVANJA IN PREPREČEVANJA DELA IN ZAPOSLOVANJA NA ČRNO

VI. INFORMATIKA

VII. IZOBRAŽEVANJE IN STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE INŠPEKTORJEV ZA DELO IN INŠPEKTORJEV ZA SOCIALNE ZADEVE

VIII. DRUGE STROKOVNE NALOGE

Programske usmeritve za leto 2005

1. SPLOŠNO

2. POROČILO O DELU INŠPEKTORATA RS ZA DELO ZA LETO 2004

3. USMERJENE AKCIJE NADZORA S PODROČJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU IN S PODROČJA DELOVNIH RAZMERIJ

4. USMERITVE ZA DELO INŠPEKTORJEV ZA SOCIALNE ZADEVE

5. SKUPNE AKCIJE ODKRIVANJA IN PREPREČEVANJA DELA IN ZAPOSLOVANJA NA ČRNO

6. INFORMATIKA

7. STROKOVNO USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE INŠPEKTORJEV ZA DELO IN INŠPEKTORJEV ZA SOCIALNE ZADEVE

8. SKLEPI IN PRIPOROČILA ZA NADALJNJE DELO

Programske usmeritve za leto 2004

Splošno

Poročilo o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2003

Usmerjene akcije nadzora s področja varnosti in zdravja pri delu in delovnih razmerij

Skupne akcije odkrivanja in preprečevanja dela in zaposlovanja na črno

Informatika

Izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje inšpektorjev za delo

Ukrepi za nadaljnje delo

I. SPLOŠNO

Inšpektorat RS za delo bo v letu 2006 na podlagi 1. člena Zakona o inšpekciji dela (Uradni list RS, št. 38/94, 32/97 in 36/2000) opravljal redne naloge inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, sodelovanje delavcev pri upravljanju, stavke ter varnost in zdravje pri delu ter opravljal inšpekcijsko nadzorstvo tudi nad izvajanjem predpisov, ki to izrecno določajo.

Pripravljene bodo različne akcije nadzora tako s področja delovnih razmerij kot tudi s področja varnosti in zdravja pri delu, ki bodo usmerjene bodisi na posamezno skupino subjektov nadzora oziroma v izvajanje predpisov v določeni dejavnosti. Z izvajanjem nadzora bomo poskušali oceniti trenutno stanje na posameznih področjih, stopnjo implementacije predpisov, istočasno pa so ugotovitve inšpektorjev lahko pomemben prispevek pri oblikovanju novih predpisov. Posamezne akcije bodo organizirane na področjih, kjer iz Poročila o delu Inšpektorata RS za delo iz preteklega leta izhaja večje število ugotovljenih kršitev oziroma subjekti nadzora že dalj časa niso bili nadzorovani.

Inšpektorat bo v letu 2006 dajal delodajalcem in delavcem strokovno pomoč v zvezi z uresničevanjem zakonov in drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov iz svoje pristojnosti. Ravno tako bo v prihodnjem letu sodeloval z drugimi inšpekcijami, z zavodi, pristojnimi za zaposlovanje, z zavodi za zdravstveno zavarovanje ter za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot tudi s sindikalnimi oziroma strokovnimi združenji delavcev in združenji delodajalcev ter ostalimi strokovnjaki s področja dela.

Sodelovali bomo tudi pri pripravi podzakonskih predpisov s sodelovanjem v raznih resornih in delovnih skupinah.

Pomemben del nalog bo vezan tudi na delo Inšpektorata RS z delo kot prekrškovnega organa.

II. POROČILO O DELU INŠPEKTORATA RS ZA DELO ZA LETO 2005

Inšpektorat RS za delo bo na podlagi 5. člena Zakona o inšpekciji dela (Uradni list RS, št. 38/94, 32/97 in 36/2000) predložil resornemu ministrstvu poročilo o svojem delu za preteklo koledarsko leto.

III. USMERJENE AKCIJE NADZORA S PODROČJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU IN S PODROČJA DELOVNIH RAZMERIJ

USMERJENE AKCIJE, KI SE BODO IZVAJALE NA OBEH PODROČJIH NADZORA:

1. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje in predpisov o varnosti in zdravju pri delu v dejavnosti dimnikarstva

Inšpektorat RS za delo bo akcijo v tej dejavnosti izvajal prvič. Namen akcije je ugotoviti ali delodajalci izpolnjujejo obveznosti, določene z delovnopravno zakonodajo in predpisi na področju varnosti in zdravja pri delu. Akcijo bomo torej izvajali na področju delovnih razmerij in na področju varnosti in zdravja pri delu.

Na področju delovnih razmerij bomo pozorni na izvajanje delovnopravne zakonodaje v zvezi z aktom o sistemizaciji delovnih mest ter izjavo o varnosti (če delodajalec zaposluje manj kot 10 delavcev), zaposlovanjem, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava, ob obstoju elementov delovnega razmerja, delom dijakov in študentov, zagotavljanjem pravic delavcem, mlajših od 18 let, delovnim časom, vodenjem evidenc na področju dela ter zagotavljanjem odmorov in počitkov.

S stališča varnosti in zdravja pri delu bo nadzor obsegal pregled in presojo ustreznosti izjave o varnosti z oceno tveganj ter predvsem izvajanje desetih osnovnih obveznosti delodajalcev v zvezi z zagotavljanjem ustreznega nivoja varnosti in zdravja delavcev pri delu.

2. Akcija nadzora v zvezi z izvajanjem določb Zakona o delovnih razmerjih, Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter Zakona zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov v invalidskih podjetjih

Inšpektorat RS za delo bo to usmerjeno akcijo izvajal že peto leto zapored. Akcija bo potekala na področju delovnih razmerij in na področju varnosti in zdravja pri delu.

Glede na to, da na je na področju urejanja pravic invalidov prišlo do sprememb zakonodaje, ob dejstvu, da invalidi predstavljajo varovano kategorijo delavcev, bomo na področju delovnih razmerij nadzirali izvajanje tistih določb delovne zakonodaje, ki urejajo zaposlovanje invalidov ter njihovo varstvo. Posebno pozornost bomo posvetili izvajanju 64. člena Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki ureja nadomestno izpolnitev kvote s sklepanjem poslovnih pogodb z zaposlitvenim centrom ali invalidskim podjetjem, v povezavi z institutom zagotavljanja dela delavca drugemu uporabniku.

S stališča varnega dela bo pozornost posvečena temeljnemu aktu, ki obravnava varnost in zdravje pri delu pri posameznem delodajalcu, to je izjavi o varnosti z oceno tveganja. Delo invalidov mora biti v tem aktu ustrezno obravnavano kar pomeni, da morajo iz akta izhajati tudi vse omejitve in posebnosti posameznih invalidnih oseb. Še posebno pomembno je v zvezi s tem določilo v 8. členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki določa, da mora biti delovni proces prilagojen telesnim in duševnim zmožnostim delavca, delovno okolje in sredstva za delo pa morajo glede na naravo dela zagotavljati delavcu varnost in ne smejo ogrožati njegovega zdravja.

3. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ter delovnopravne zakonodaje v dejavnosti gradbeništva

Ker sodi gradbeništvo med dejavnosti z največjimi tveganji za poškodbe in zdravstvene okvare se akcije poostrenega nadzora na tem področju izvajajo že nekaj preteklih let zapored.

Enako kot v preteklem letu bo tudi v letu 2006 dan poseben poudarek izdelavi varnostnega načrta v fazi projektiranja in kasneje pri izvajanju koordinacije v fazi izvajanja del. S tem v zvezi pa tudi zagotavljanju predvidenih zahtev in ukrepov glede varovanja pred padci z višine ali v globino ter zagotavljanju in uporabi osebnih varovalnih sredstev in opreme ter tudi zagotavljanju drugih osnovnih predpisanih zahtev s področja varnosti in zdravja pri delu.

Na področju delovnih razmerij bo posebna pozornost namenjena nadzoru zakonitosti zaposlovanja ter opravljanja dela slovenskih državljanov, državljanov držav članic Evropske unije ter državljanov tretjih držav. Poseben poudarek bo dan tudi opravljanju dela dijakov in študentov, izvajanju instituta zagotavljanja dela delavca drugemu uporabniku ter zagotavljanja pravnega varstva delavcev, mlajših od 18 let. V okviru akcije bomo preverili ali delavci v dejavnosti gradbeništva opravljajo delo na osnovi ustreznih pravnih podlag.

4. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje ter predpisov o varnosti in zdravju pri delu pri upravljalcih parkirišč

Akcije pri upravljalcih parkirišč še nismo izvajali, zato smo se odločili, da jo bomo

izvajali v letu 2006. Akcija bo potekala tako na področju delovnih razmerij, kot tudi

na področju varnosti in zdravja pri delu.

Inšpektorji za delo bodo na področju delovnih razmerij preverili izvajanje določb delovnopravne zakonodaje v zvezi z aktom o sistemizaciji delovnih mest oz. izjavo o varnosti (pri delodajalcih, ki zaposlujejo manj kot deset delavcev), izpolnjevanjem pogojem delavcev za opravljanje dela na teh delovnih mestih, zaposlovanjem, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava, ob obstoju elementov delovnega razmerja, začasnim in občasnim delom dijakov in študentov, zagotavljanjem posebnega varstva delavcem, mlajšim od 18 let, delovnim časom, dopolnilnim delom, vodenjem evidenc na področju dela ter zagotavljanjem odmorov in počitkov.

Subjekti, ki se ukvarjajo z dejavnostjo upravljanja s parkirišči, po problematiki varnega in zdravega dela sicer ne izstopajo, vsekakor pa morajo predpisane osnovne obveznosti s tega področja ustrezno zagotavljati. Zato bo tudi pri njih v prvi vrsti pregled obsegal predvsem pregled in presojo ustreznosti izjave o varnosti z oceno tveganja ter izvajanje osnovnih obveznosti delodajalca s tega področja. Pozornost pa bomo posvetili tudi ustreznosti delovne opreme, ki se uporablja na parkiriščih. Tu gre predvsem za opremo, ki preprečuje oz. omejuje dostop na samo parkirišče (dvižne rampe, pomična vrata, itd.) in njeno usklajenost z direktivami s področja prostega pretoka blaga.

5. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje in predpisov o varnosti in zdravju pri delu v visokošolskih zavodih

Tudi akcijo nadzora v visokošolskih zavodih bomo v letu 2006 izvajali prvič. V akciji nadzora bomo preverili izvajanje delovnopravne zakonodaje ter predpisov na področju varnosti in zdravja pri delu, zato bomo akcijo izvajali tako na področju delovnih razmerij, kot tudi na področju varnosti in zdravja pri delu.

Inšpektorji za delo bodo preverili izvajanje določb delovnopravne zakonodaje v zvezi z aktom o sistemizaciji delovnih mest, zaposlovanjem, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava, ob obstoju elementov delovnega razmerja, zaposlovanjem tujcev, začasnim in občasnim delom dijakov in študentov, delovnim časom, dopolnilnim delom, vodenjem evidenc na področju dela.

Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na visokošolskih zavodih ima dva zorna kota in sicer zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu zaposlenih in zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu študentov pri izvajanju praktičnega pouka, pri opravljanju proizvodnega dela oziroma delovne prakse in na strokovnih ekskurzijah. Posebni poudarek bo na opredeljenosti teh obveznosti v internih aktih ter na izvajanju določil v 13. členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki določa, da mora biti vzgoja in izobraževanje v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu sestavni del splošnega in poklicnega izobraževanja na šolah vseh vrst in stopenj.

USMERJENE AKCIJE S PODROČJA NADZORA DELOVNIH RAZMERIJ:

1. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje pri delodajalcih, ki opravljajo dejavnost svečarstvo

Inšpektorat RS za delo bo prvič izvajal akcijo nadzora v dejavnosti svečarstva in sicer z namenom pridobiti sliko stanja izvajanja predpisov, ki sodijo v področje nadzora delovnih razmerij. Akcija bo torej potekala le na področju nadzora delovnih razmerij.

Pri izvajanju akcije bomo pozorni na izvajanje delovnopravne zakonodaje v zvezi z aktom o sistemizaciji delovnih mest ter izjavo o varnosti, zaposlovanjem, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava, ob obstoju elementov delovnega razmerja, delom dijakov in študentov, zagotavljanjem pravic delavcem, mlajših od 18 let, delovnim časom, vodenjem evidenc na področju dela ter zagotavljanjem odmorov in počitkov.

2. Akcija nadzora izvajanja delovnopravne zakonodaje pri delodajalcih, ki opravljajo dejavnost posredovanja nepremičnin

Akcije nadzora v tej dejavnosti že nekaj let nismo izvajali, zato smo se odločili, da bomo v letu 2006 preverili izvajanje delovnopravne zakonodaje pri delodajalcih, ki opravljajo dejavnost posredovanja nepremičnin. Akcija bo potekala le na področju delovnih razmerij.

Inšpektorji za delo bodo preverili izvajanje določb delovnopravne zakonodaje v zvezi z aktom o sistemizaciji delovnih mest oz. izjavo o varnosti (pri delodajalcih, ki zaposlujejo manj kot deset delavcev), zaposlovanjem, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava, ob obstoju elementov delovnega razmerja, zaposlovanjem tujcev, začasnim in občasnim delom dijakov in študentov, zagotavljanjem posebnega pravnega varstva delavcem, mlajšim od 18 let, delovnim časom, dopolnilnim delom, plačilom za delo, vodenjem evidenc na področju dela ter zagotavljanjem odmorov in počitkov.

3. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje pri delodajalcih, ki opravljajo dejavnost gostinstva

Glede na to, da je dejavnost gostinstva ena od tistih dejavnosti, kjer že nekaj let najpogosteje ugotavljamo kršitve delovnopravne zakonodaje, smo se odločili, da bomo v letu 2006 izvedli akcijo nadzora tudi v tej dejavnosti. Akcija nadzora bo potekala le na področju delovnih razmerij.

Tekom trajanja akcije bomo ugotavljali ali delodajalci izvajajo določbe delovnopravne zakonodaje v zvezi z aktom o sistemizaciji delovnih mest oz. izjavo o varnosti (pri delodajalcih, ki zaposlujejo manj kot deset delavcev), zaposlovanjem, delom na podlagi pogodb civilnega prava, ob obstoju elementov delovnega razmerja tako slovenskih državljanov, kot tudi državljanov tretjih držav, državljanov držav članic Evropske unije ter državljanov tretjih držav, delovnim časom, dopolnilnim delom, vodenjem evidenc na področja dela ter zagotavljanjem odmorov in počitkov. Posebno pozornost bomo namenili delu otrok in delavcev, mlajših od 18 let, začasnim in občasnim delom dijakov in študentov ter izvajanju instituta zagotavljanja delavcev drugemu uporabniku.

4. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje v čistilnih servisih

Glede na to, da smo pri izvajanju rednih nalog inšpekcijskega nadzora neredko naleteli na kršitve delovnopravne zakonodaje v čistilnih servisih bomo v letu 2006 izvajali usmerjeno akcijo nadzora tudi v tej dejavnosti. Akcijo bomo izvajali samo na področju delovnih razmerij.

Pri izvajanju akcije bomo preverili izvajanje določb delovnopravne zakonodaje v zvezi z aktom o sistemizaciji delovnih mest oz. izjavo o varnosti (pri delodajalcih, ki zaposlujejo manj kot deset delavcev), zaposlovanjem, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava, ob obstoju elementov delovnega razmerja, delovnim časom, dopolnilnim delom, vodenjem evidenc na področju dela ter zagotavljanjem odmorov in počitkov. Tudi pri tej akciji bo posebna pozornost namenjena opravljanju začasnega in občasnega dela dijakov in študentov, zagotavljanju posebnega varstva delavcev, mlajših od 18 let ter izvajanju instituta zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku.

5. Akcija nadzora pri zavezancih za prijavo dela tujcev

V letu 2006 bomo v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje še naprej izvajali akcijo nadzora pri zavezancih za prijavo dela tujcev. Akcija bo potekala le na področju delovnih razmerij.

6. Poleg izvajanja omenjenih akcij, bo Inšpektorat RS za delo v skladu z 26. členom Zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah vršil tudi nadzor nad zakonitostjo dela izvajalcev postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij ter zakonitostjo in strokovnostjo dela komisij.

7. V letu 2006 bomo prav tako še naprej preverjali izpolnjevanje pogojev Agencij za zaposlovanje, ter ugotovitve sporočali Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, v smislu reševanja predhodnih vprašanj v postopku za sklenitev koncesijskih pogodb.

USMERJENE AKCIJE S PODROČJA NADZORA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU:

1. Kljub temu, da se poročevalska disciplina delodajalcev glede prijavljanja nezgod pri delu in poklicnih bolezni (obveznost delodajalca je določena v 27. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu - Uradni list RS, št. 56/99, 64/2001) v zadnjih letih izboljšuje, še vedno ugotavljamo, da precejšnje število predvsem manjših delodajalcev, samozaposlenih in kmetov, nezgod pri delu ne prijavlja. Zato bodo inšpektorji s področja varnosti in zdravja pri delu v zvezi s tem izvajali poostrene nadzore tudi še v letu 2006.

2. Panoga kmetijstva in gozdarstva je s stališča varnosti in zdravja pri delu še vedno problematična. Vsako leto pride v teh dejavnostih do večjega števila težkih nezgod pri delu, tudi takih z najhujšimi posledicami. Zato bo tudi v letošnjem letu v teh panogah izveden poostren nadzor, pri čemer bo dan poseben poudarek na uporabo traktorjev, traktorskih priključkov in drugih strojev ter delu mladih delavcev. Akcija bo koordinirana tudi z drugimi državnimi organi, ki se ukvarjajo s problematiko varnosti na kmetijah.

3. Tudi v letu 2006 se bo nadaljeval nadzor in spremljanje stanja na področju varnosti in zdravja pri delu na osnovi reprezentativnega vzorca vseh pravnih subjektov v Republiki Sloveniji, s katerim smo pričeli v letu 2004. Po metodologiji slučajnih številk iz registra pravnih subjektov Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve bo izbranih cca 1.500 pravnih subjektov, pri katerih bo ocenjeno izvajanje osnovnih obveznosti delodajalcev: izjavo o varnosti in oceno tveganja, usposabljanje delavcev, preiskave delovnega okolja, uporabo osebne varovalne opreme, izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov, preglede in preizkuse delovne opreme, vodenje evidenc in izpolnjevanje zahtev do organov nadzora, itd..

4. Poostren nadzor glede zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu mladih delavcev se bo izvajal v smislu smernic, ki jih je oziroma jih še bo izdala evropska Agencija za varnost in zdravje pri delu v zvezi z aktivnostmi ob tednu varnosti, ki je v letu 2006 posvečen mladim delavcem.

5. Akcija nadzora v zvezi z odstranjevanjem azbesta

Namen akcije je ugotoviti, kako delodajalci spoštujejo določbe Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Ur.list RS št. 93/2005). Navedeni pravilnik implementira Direktivo 2003/18 EC. Države članice EU so jo namreč dolžne implementirati najpozneje do 15.4.2006. Akcija nadzora v zvezi z odstranjevanjem azbesta bo potekala v sklopu evropske akcije odstranjevanja azbesta .

Namen akcije je tudi seznaniti delodajalce in delavce, ki odstranjujejo azbest s Praktičnimi smernicami o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu, ki se pripravljajo v sklopu delovne skupine SLICA v Luksemburgu.

Pri akciji bodo inšpektorji nadzirali, kako so zagotovljeni varnostni ukrepi pri odstranjevanju materialov, ki vsebujejo šibko vezani azbest in kako pri močno vezanemu azbestu. Pri tem se bo nadzirala ustreznost poučitve delavcev, ustreznost uporabe osebne varovalne opreme, obveščanje inšpekcije dela, ustreznost izdelanega načrta dela za odstranjevanje azbesta, ustreznost koordinacije del na gradbišču, ocena tveganja, zdravniški pregledi, metode dela pri odstranjevanju materialov, ki vsebujejo azbest, higienske razmere na delovišču in ustreznost odstranjevanja odpadkov. Prav tako se bo nadzirala ustreznost označitve delovišča, kjer se izvajajo dela v zvezi z odstranjevanjem materialov, ki vsebujejo azbest.

6. Akcija nadzora delodajalcev, pri katerih obstaja možnost nastanka prašnih eksplozij

Opravljal se bo nadzor prostorov, v katerih je možnost nastanka prašnih eksplozij, z namenom da pridobimo podatke ali se delodajalci zavedajo nevarnosti prašnih eksplozij oziroma ali so si pridobili ustrezne certifikate o skladnosti (Certifikat o skladnosti elaborata eksplozijske ogroženosti, certifikat o vgraditvi Ex opreme ter certifikat o vzdrževanju).

Poudarek bo namenjen organizacijskim ukrepom v zvezi s protieksplozijsko dejavnostjo, namenskemu obratovanju posameznih obratov – naprav, vzdrževanju naprav oziroma objektov, ustreznemu servisiranju, popravilu posameznih sklopov teh naprav, ter usklajenosti dokumentacije z dejanskim stanjem v času inšpekcijskega pregleda.

Osnovne ciljne točke:

• ali je v sprejeti izjavi o varnosti z oceno tveganja (pravilna opredeljenost možnosti nastanka prašne eksplozije),

• ali je delodajalec pridobil certifikat o skladnosti elaborata eksplozijske ogroženosti, certifikat o vgraditvi Ex opreme, certifikat o vzdrževanju,

• ali delodajalec zagotavlja ustrezno usposabljanje (delavcev, vzdrževalcev…),

• dejansko stanje v času inšpekcijskega pregleda.

7. Akcija spremljanja stanja na področju izpostavljenosti hrupu pri delu

Z mesecem februarjem 2006 morajo vse države EU pričeti z izvajanjem najnovejše direktive 2002/49/EU, ki določa znižanje do sedaj dovoljenega hrupa na delovnih mestih in v delovnem okolju iz vrednosti 85 in 90 dB na vrednosti 80, 85 in 87 dB(A). Ker bo to pomenilo za marsikaterega delodajalca velik problem, tako tehnični kot tudi organizacijski in še posebno finančni, bo tudi Inšpektorat RS za delo prispeval svoj delež pri reševanju te problematike, predvsem v smislu ustreznega inšpekcijskega nadzora in nudenja potrebne strokovne pomoči tako delodajalcem in njihovim predstavnikom kot tudi delavcem in njihovim predstavnikom.

8. Akcija nadzora glede uporabe rakotvornih in mutagenih snovi.

Namen akcije bo nadzor na področju uporabe rakotvornih in mutagenih snovi v smislu zahtev Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim in/ali mutagenim snovem (Uradni list RS, št. 38/2000) ter tudi zahtev drugih predpisov na tem področju. Nadzorovali bomo predvsem izpolnjevanje obveznosti delodajalcev, da prijavijo uporabo teh snovi Inšpektoratu RS za delo, ustreznosti usposabljanja delavcev za varno delo ter še nekaterim drugim zahtevanim posebnim pogojem. Nadzor bodo izvajali inšpektorji za delo s področja varnosti in zdravja pri delu.

9. Akcija nadzora subjektov z dovoljenjem za delo

Akcija nadzora subjektov z dovoljenjem za delo je bila izvedena v določenem obsegu že leta 2004, nadaljevanje pa je bilo predvideno v preteklem letu. Vsi subjekti, ki bi radi pridobili dovoljenje za delo za opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu, morajo do konca leta 2005 ponovno vložiti zahtevo za pridobitev omenjenega dovoljenja ter vlogi priložiti dokumentacijo, opredeljeno v Pravilniku o pogojih in postopku za pridobitev dovoljenja za delo za opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu (Uradni list RS št. 42/2003). Pomembna novost, ki izhaja iz tega pravilnika, je predvsem v tem, da je potrebno vlogi priložiti tudi dokumentirane postopke in metode pregledovanja in preizkušanja delovne opreme, preiskovanja delovnega okolja in ocenjevanja tveganj ter tudi programe teoretičnega in praktičnega usposabljanja, kar pa po prej veljavnem pravilniku s tega področja ni bilo potrebno. Ker v zadnjem času prihaja tudi do večjega števila pritožb glede kakovosti opravljenega dela teh organizacij, je smiselno, da se pri inšpekcijskih nadzorih nadzira kakovost opravljenega dela na področju varnosti in zdravja pri delu in to skladno z zahtevami, ki se bodo morale v praksi uveljavljati z letom 2006. Tako se bo v prvi polovici leta 2006 izvajal poostren nadzor nad kakovostjo dela organizacij z dovoljenjem za delo, glavni poudarek bo namenjen kakovostnemu opravljanju storitev in to skladno z zakonodajo in na njeni osnovi pripravljeno dokumentacijo, na podlagi katere organizacije pridobijo dovoljenje za delo. Istočasno pa se bo izvajal nadzor tudi v smeri legalnega opravljanja strokovnih nalog varnosti pri delu, saj organizacijam, ki do 31.12.2005 ne vložijo ponovne vloge, dovoljenje, pridobljeno na osnovi sedaj že neveljavnega pravilnika o pogojih za pridobitev dovoljenja, le-to preneha veljati.

10. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve oziroma Inšpektorat RS za delo smo dolžni poročati EU, kako se izvajajo v slovenskem prostoru direktive EU, ki so že implementirane v našo zakonodajo. Tako bodo v letu 2006 pripravljene posamezne akcije, katerih vsebina in obseg se bo določal sproti in sicer glede na zahtevane vsebine z našega področja dela, ki jih bo potrebno posredovati EU.

11. Inšpektorat RS za delo ima tudi pristojnost nadzora nad spoštovanjem določil zakonodaje, ki pokriva prost pretok blaga (stroji, lifti, ATEX, …) in to na delovnem mestu. Po veljavnem opomniku so sicer vsa ta področja že opredeljena in predstavljajo sestavni del rednih in izrednih inšpekcijskih nadzorov, vendar bomo zaradi pridobitve natančnejših informacij, ki bodo podlaga za postavitev ustreznejših zaključkov in smernic za nadaljnje aktivnosti inšpektorata s tega področja, nadzor nad osnovnimi zahtevami določil zakonodaje s področja prostega pretoka blaga, vključevali tudi v druge predvidene akcije, planirane za leto 2006.

DRUGE AKCIJE

Ravno tako se bodo tudi v letu 2006 izvajale različne skupne akcije z drugimi inšpekcijskimi organi, ki niso vključene v projekt odkrivanja in preprečevanja dela in zaposlovanja na črno, pa obstaja interes za izvedbo istočasnega skupnega nadzora.

Inšpektorji za delo bodo v letu 2006 sodelovali tudi v mednarodno usklajeni akciji imenovani »Morska deklica«, katere glavni namen je povečanje varnosti v cestnem prometu s poudarkom na tovornem in avtobusnem prometu. Koordinator akcije je Policija, Sektor za cestni promet.

IV. SMERITVE ZA DELO INŠPEKTORJEV ZA SOCIALNE ZADEVE

Na podlagi Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 36/2004 – uradno prečiščeno besedilo) izvajajo inšpektorji za socialne zadeve nadzor nad delom javnih socialno varstvenih zavodov, koncesionarjev in drugih pravnih ali fizičnih oseb, ki izvajajo socialno varstvene storitve na podlagi dovoljenja za delo. Socialna inšpekcija izvaja tudi nadzor nad delom drugih izvajalcev, ki izvajajo dopolnilne, razvojne in preventivne programe na področju socialnega varstva ter varstva otrok in družine po posebni pogodbi o sofinanciranju, za njihov nadzor pa se smiselno uporabljajo določila o izrednem inšpekcijskem nadzoru. Izredni inšpekcijski nadzori se bodo izvajali na zahtevo ali pobudo upravičenih predlagateljev ter po oceni direktorja socialne inšpekcije. <?xml:namespace prefix = o ns = "urn:schemas-microsoft-com:office:office" />

Pri izvedbi rednih inšpekcijskih nadzorov bodo v skladu z določili 1. odstavka 10. člena Pravilnika o izvajanju inšpekcijskega nadzora na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 74/2004) v letnem programu rednih nadzorov za leto 2006, poleg izvajalcev pri katerih bo izveden nadzor, določena tudi strokovna področja, ki se bodo pri teh izvajalcih še posebej podrobno proučila. Pri tem bodo za posamezne izvajalce upoštevane spodaj opredeljene usmeritve.

1. Na centrih za socialno delo se bo še posebej proučilo:

a. izvajanje socialno varstvene storitve Prve socialne pomoči

Inšpektorji za socialne zadeve bodo zlasti preverjali dostopnost storitve za upravičence, začetek storitve, jasnost faz postopka po standardu storitve (Pravilnik o standardih in normativih socialno varstvenih storitev) ter, z vidika načela instrumentalne definicije problema, strokovno ustreznost ugotovitev in dogovorov, ki jih v uradnem zapisu pripravi izvajalec.

b. izvajanje strokovno upravnih nalog s področja varstva in vzgoje otrok

Inšpektorji bodo preverjali izvajanje nalog centrov za socialno delo, ki jim jih nalaga Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/2004 – uradno prečiščeno besedilo), zlasti še strokovno upravne naloge v primerih, ko starša ne živita ali ne bosta več živela skupaj in se morata sporazumeti o varstvu in vzgoji ter preživljanju skupnih otrok ter pri uveljavljanju pravic otrok do stikov z obema staršema in drugimi pomembnimi osebami

c. Vodenje postopkov, odločanje in spremljanje ukrepov po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih s področja ukrepov centrov za socialno delo, ki jih zahtevata vzgoja otrok ali varstvo njegovih premoženjskih ter drugih pravic in koristi.

Inšpektorji bodo preverjali izvajanje nalog centrov za socialno delo, ki jim jih nalaga Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, s področja ukrepov, ki jih zahteva, zlasti še strokovno upravne naloge v primerih, ko starša ne živita ali ne bosta več živela skupaj in se morata sporazumeti o varstvu in vzgoji ter preživljanju skupnih otrok ter pri uveljavljanju pravic otrok do stikov z obema staršema in drugimi pomembnimi osebami.

d. izvajanje strokovno upravnih nalog s področja rejništva

Naloge centrov za socialno delo s področja rejništva so opredeljene v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/2002) ter Pravilniku o pogojih in postopkih za izvajanje zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 54/2003). Inšpektorji bodo pri preverjanju izvajanja teh nalog še posebej pozorno proučili postopke namestitve otroka v rejniško družino (odločitev, opredelitev razlogov za namestitev) ter delovanje individualne projektne skupine za rejenca.

e. izvajanje strokovno upravnih nalog s področja skrbništva

Naloge centrov za socialno delo s področja skrbništva so opredeljene v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter Pravilniku za popis in ocenitev premoženja oseb pod skrbništvom ter o pripravi skrbniških poročil (Uradni list SRS, št.18/89).

2. Pri domovih za starejše se bo pri izvajanju socialno varstvene storitve Institucionalnega varstva starejših, še posebej proučilo:

- postopek vključevanja novih stanovalcev in dostop uporabnikov do informacij,

- razvrščanje v kategorije oskrbe in zdravstvene nege, premeščanje uporabnikov znotraj zavoda in med izvajalci storitve,

- storitve na oddelkih povečanega nadzorstva (kriteriji za namestitev, način odločanja o premestitvi, soglasja in pristanki, možnosti pritožbe, vsebine dela, kontrola in spremljanje, evidence),

- programi za posebne skupine uporabnikov storitve.

Pri koncesionarjih in izvajalcih z dovoljenjem za delo za izvajanje socialno varstvene storitve Institucionalnega varstva starejših bodo proučena ista področja kot pri domovih za starejše.

3. Pri posebnih socialno varstvenih zavodih se bo pri izvajanju socialno varstvene storitve Institucionalnega varstva odraslih duševno in telesno prizadetih oseb še posebej proučilo:

– postopke in strokovna ravnanja izvajalca pri sprejemu stanovalcev, ki sami ne vložijo vloge oziroma ne izrazijo soglasja za nudenje storitev in sprejem v zavod,

– postopke in strokovna ravnanja izvajalca pri premestitvi stanovalca znotraj zavoda, v drugo enoto zavoda, v drug zavod ali pri odpustu iz zavoda,

– prilagoditev programa izvajanja storitve posameznim skupinam stanovalcev in potrebam posameznika,

– pogoje in način zagotavljanja multidisciplinarnega pristopa pri nudenju storitve,

– uporabo predpisanih metod dela in strokovnih načel, s katerimi izvajalec spodbuja predvsem aktivnost in avtonomijo stanovalcev, ter načela individualizacije, normalizacije in celovitosti obravnave,

– postopke in strokovna ravnanja izvajalca pri zagotavljanju pravic stanovalcev, zlasti pravice do zasebnosti, zaupnosti, svobode pri odločanju, soudeležbe in nadzora in še posebej postopke in strokovna ravnanja izvajalca pri zagotavljanju pravic stanovalcev, ki jim je postavljen skrbnik ali pa iz različnih vzrokov sami niso sposobni skrbeti za svoje pravice,

– sodelovanje s svojci in drugimi ključnimi osebami stanovalca pri izvajanju storitve,

– postopke in strokovna ravnanja izvajalca pri krepitvi, ohranjanju ali graditvi socialne mreže stanovalca in

– zagotavljanje supervizije za strokovne delavce, ki izvajajo storitve.

4. Pri Varstveno delovnih centrih se bo pri izvajanju socialno varstvene storitve Vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji za duševno in telesno prizadete odrasle osebe še posebej proučilo:

– strokovna ravnanja izvajalca v postopkih sprejema novih uporabnikov v izvajanje storitve (vloga za sprejem, nujna dokumentacija, odločbe o sprejemu ali zavrnitvi sprejema, komisija za sprejem, sklenitev dogovora o izvajanju storitve),

- uporabo predpisanih metod dela in strokovnih načel, s katerimi izvajalec spodbuja predvsem aktivnost in avtonomijo stanovalcev ter načela individualizacije, celovitosti obravnave in možnosti izbire (tudi individualizirani načrt izvajanja storitve),

- pogoje in način zagotavljanja multidisciplinarnega pristopa pri nudenju storitve,

- postopke in strokovna ravnanja izvajalca pri zagotavljanju pravic uporabnikov, zlasti pravice do proste izbire aktivnosti in programov, pravice do privolitve, pravice do odraslosti (enakovredne udeležbe v procesih in odnosih), dostojanstva, pravice spregovoriti in biti slišan ter pravice do nadzora in vpliva na odločitve ter strokovna ravnanja izvajalca pri dajanju odgovornosti uporabnikom,

- postopke in strokovna ravnanja izvajalca pri zagotavljanju pravic stanovalcev, ki jim je postavljen skrbnik ali pa iz različnih vzrokov sami niso sposobni skrbeti za svoje pravice,

- postopke in strokovna ravnanja izvajalcev pri ocenjevanju uporabnikov glede sposobnosti za delo, stopnje samostojnosti, upoštevanja njegovih interesov,

- postopke in strokovna ravnanja izvajalca za motiviranje uporabnikov za delo ter spremljanje napredovanja in zadovoljstva uporabnikov,

- sistem nagrajevanja uporabnikov,

- sistem varstva in zdravja pri delu zaposlenih in uporabnikov storitve,

- sodelovanje s svojci in drugimi ključnimi osebami stanovalca pri izvajanju storitve in

- zagotavljanje supervizije za strokovne delavce, ki izvajajo storitve.

Pri varstveno delovnih centrih, ki izvajajo tudi storitev institucionalnega varstva v enotah za bivanje odraslih invalidnih oseb, ki so vključene v programe varstva, vodenja in zaposlitve pod posebnimi pogoji bodo podrobno proučeni isti elementi, kot pri posebnih socialnih zavodih.

Pri koncesionarjih in izvajalcih z dovoljenjem za delo za izvajanje socialno varstvene storitve Vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji za duševno in telesno prizadete odrasle osebe bodo proučena ista področja kot pri varstveno delovnih centrih.

5. Pri socialno varstvenih zavodih za usposabljanje se bo pri izvajanju socialno varstvene storitve Institucionalnega varstva otrok in mladoletnikov z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju še posebej proučilo:

– pogoji za uresničevanje temeljnih načel vzgoje in usposabljanja otrok s posebnimi potrebami,

– uporaba s standardi predpisanih metod dela in strokovnih načel, s katerimi izvajalec spodbuja predvsem aktivnost in avtonomijo upravičencev do storitve, ter načela individualizacije, normalizacije, inkluzije in celovitosti obravnave,

– postopki in strokovna ravnanja izvajalca pri zagotavljanju pravic upravičencev, zlasti pravice do zasebnosti, zaupnosti, soudeležbe, privolitve, pravice biti individuum, pravice spregovoriti in biti slišan ter pravice do nadzora nad odločitvami ter postopki in strokovna ravnanja izvajalca pri dajanju odgovornosti upravičencem,

– pogoji in način zagotavljanja multidisciplinarnega pristopa pri nudenju storitve,

– programi za razbremenitev družine in za podporo družini, iz katere prihaja upravičenec,

– postopki in programi priprave in podpore za življenje po zaključku usposabljanja in

– zagotavljanje supervizije za strokovne delavce, ki izvajajo storitve.

6. Izvajanje socialno varstvene storitve Pomoč družini na domu, ki se financira iz proračuna občine, se bo proučilo tako izvajanje nalog občin kot izvajanje storitve pri neposrednih izvajalcih (javnih zavodih, koncesionarjih, izvajalcih z dovoljenjem za delo). Še posebej se bo proučilo:

- organiziranost na nivoju občin,

- organiziranost opravljanja storitve pri neposrednih izvajalcih,

- obseg opravljanja storitve,

- ali se storitev nudi upravičencem po standardih storitve,

- izračun višine prispevkov upravičencev po določbah Pravilnika o metodologiji pri oblikovanju cen socialno varstvenih storitev in Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev,

- opravljanje storitve v obliki socialna oskrba na domu, mobilna pomoč in socialni servis,

- izpolnjevanje pogojev za izvajanje storitve (urejeni bivalni pogoji, zagotovljena mreža pomočnikov, ki zagotavljajo varstvo in oskrbo v preostalem času).

V. SKUPNE AKCIJE ODKRIVANJA IN PREPREČEVANJA DELA IN ZAPOSLOVANJA NA ČRNO

VI. INFORMATIKA

Z vodenjem dveh obsežnih računalniških aplikacij, v kateri se vnašajo podatki o delu vsakega pooblaščenega delavca inšpektorata, o nadzorih, ukrepih, ugotovljenih kršitvah in podobno, bomo nadaljevali. Posebna evidenca je vzpostavljena tudi za vodenje podatkov v prekrškovnem postopku. V omrežju državnih organov in po posebnih programih bomo pripravljali finančne in druge proračunske dokumente, programe nabav in investicij, načrte informatizacije z javnimi naročili in druge dokumente. V okviru danih možnosti bomo posodabljali strojno in programsko opremo, čeprav za sprotno in ažurno obdelavo podatkov in normalno zamenjavo strojne opreme in posodabljanje programske opreme razpoložljiva proračunska sredstva inšpektorata ne zadoščajo.

Kot poročevalska enota bomo na EUROSTAT pošiljali podatke o nezgodah pri delu v skladu z metodologijo ESAW (European Statistics on accidents at work).

VII. IZOBRAŽEVANJE IN STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE INŠPEKTORJEV ZA DELO IN INŠPEKTORJEV ZA SOCIALNE ZADEVE

VIII. DRUGE STROKOVNE NALOGE

Inšpektorat RS za delo bo v letu 2006 izvajal tudi obveznost glede nadzora izvajanja usposabljanja koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih ter organizacije in izvajanja preverjanja znanja koordinatorjev za pridobitev potrdila o strokovni usposobljenosti.

Predstavniki inšpektorata bodo tudi v letu 2006 sodelovali v Odboru glavnih inšpektorjev za delo (Senior Labour Inspectors Committee) ter v delovnih skupinah, ki so organizirane znotraj tega odbora. S tem v zvezi bo potrebno pripraviti različna poročila in strokovne prispevke ter se aktivno in pasivno udeleževati različnih posvetov, seminarjev in sestankov v različnih državah EU.

Iz programa je razvidno, da bodo imeli inšpektorji za delo in inšpektorji za socialne zadeve v letu 2006 poleg opravljanja rednega inšpekcijskega nadzorstva ter izvajanja pooblastil v prekrškovnem postopku tudi številne druge strokovne naloge.

Mag. Borut Brezovar, univ.dipl.pravnik

Glavni inšpektor RS za delo

Programske usmeritve za leto 2005

1. SPLOŠNO

Inšpektorat RS za delo bo v letu 2005 na podlagi 1. člena Zakona o inšpekciji dela opravljal redne naloge inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, sodelovanje delavcev pri upravljanju, stavke ter varnost in zdravje pri delu, ter opravljal inšpekcijsko nadzorstvo tudi nad izvajanjem predpisov, ki to izrecno določajo.

Pripravljene bodo različne akcije nadzora tako s področja delovnih razmerij kot tudi s področja varnosti in zdravja pri delu, ki bodo usmerjene bodisi na posamezno skupino subjektov nadzora bodisi v izvajanje predpisov v določeni dejavnosti. Z izvajanjem nadzora bodo inšpektorji poskušali oceniti trenutno stanje na posameznih področjih in stopnjo implementacije predpisov, istočasno pa so ugotovitve inšpektorjev lahko pomemben prispevek pri oblikovanju novih predpisov. Posamezne akcije bodo organizirane na področjih, kjer iz Poročila o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2004 izhaja višje število ugotovljenih kršitev, oziroma subjekti nadzora že dalj časa niso bili nadzorovani.

Inšpektorat bo v letu 2005 nudil delodajalcem in delavcem strokovno pomoč v zvezi z uresničevanjem zakonov in drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov iz svoje pristojnosti. Ravno tako bo v prihodnjem letu sodeloval z drugimi inšpekcijami, z zavodi, pristojnimi za zaposlovanje, z zavodi za zdravstveno zavarovanje ter za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot tudi s sindikalnimi oziroma strokovnimi združenji delavcev in združenji delodajalcev ter drugimi strokovnjaki s področja dela.

Posamezni uslužbenci inšpektorata bodo sodelovali tudi pri pripravi podzakonskih predpisov s sodelovanjem v raznih resornih in delovnih skupinah.

Pomemben del nalog bo vezan tudi na delo Inšpektorata RS za delo kot prekrškovnega organa. S 1. 1. 2005 se prične uporabljati Zakon o prekrških. Pooblaščene uradne osebe Inšpektorata RS za delo bodo vodile in odločale po posebnem postopku, postopku za prekrške prekrškovnega organa, t. i. hitrem postopku, razen v primerih, ki so taksativno našteti v zakonu in o katerih bodo odločala sodišča (okrajna za odločanje na I. stopnji, višja sodišča za odločanje na II. stopnji). Pooblaščene uradne osebe inšpektorata so v letu 2004 opravile predpisano usposabljanje in preizkus znanja o prekrškovnem postopku, tako da so izpolnjeni formalni pogoji za izvajanje teh nalog. V pripravi je tudi potrebna aplikacija za zbiranje predpisanih podatkov. Inšpektorat RS za delo s tem pridobiva povsem nova pooblastila pa tudi velik obseg dodatnega dela.

Inšpektorat RS za delo predstavlja tudi institucionalni okvir za izvajanje nadzora nad zakonitostjo dela izvajalcev postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij, izpolnjevanjem pogojev, določenih za izvajalce postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij, zakonitostjo in strokovnostjo dela komisij za preverjanje in potrjevanje kvalifikacij, sestavo komisij za preverjanje in potrjevanje kvalifikacij, usposobljenostjo članov komisij za preverjanje in potrjevanje kvalifikacij in zakonitostjo postopkov ugotavljanja in potrjevanja poklicnih kvalifikacij.

Z inšpektorji za socialne zadeve bo Inšpektorat RS za delo v letu 2005 izvajal inšpekcijski nadzor tudi nad delom javnih socialnovarstvenih zavodov, koncesionarjev in drugih pravnih ali fizičnih oseb, ki izvajajo socialnovarstvene storitve na podlagi dovoljenja za delo, nadzor nad izvajanjem lokalnih skupnosti po Zakonu o socialnem varstvu ter nadzor nad delom drugih izvajalcev, ki izvajajo dopolnilne, razvojne in preventivne programe na področju socialnega varstva in varstva otrok in družine po posebni pogodbi o sofinanciranju.

2. POROČILO O DELU INŠPEKTORATA RS ZA DELO ZA LETO 2004

Inšpektorat RS za delo bo na podlagi 5. člena Zakona o inšpekciji dela predložil resornemu ministrstvu poročilo o svojem delu za preteklo koledarsko leto.

3. USMERJENE AKCIJE NADZORA S PODROČJA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU IN S PODROČJA DELOVNIH RAZMERIJ

USMERJENE AKCIJE, KI SE BODO IZVAJALE NA OBEH PODROČJIH NADZORA:

1. Akcija nadzora v zvezi z izvajanjem določb Zakona o delovnih razmerjih, Zakona o varnosti in zdravju pri delu, Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter Zakona zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov v invalidskih podjetjih in pri drugih delodajalcih

Inšpektorat RS za delo bo to usmerjeno akcijo izvajal že četrto leto zapored. Akcija bo potekala na področju delovnih razmerij in na področju varnosti ter zdravja pri delu.

Glede na to, da je na področju urejanja pravic invalidov prišlo do sprememb zakonodaje, in ob dejstvu, da so invalidi varovana kategorija delavcev, bomo nadzirali izvajanje tistih določb delovne zakonodaje, ki urejajo njihovo varstvo, s posebnim poudarkom na izvajanju Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Posebna pozornost pa bo v nadzoru namenjena tudi zaposlovanju invalidov in ugotavljanju, kako so opredeljena delovna mesta v aktu o sistemizaciji delovnih mest in v izjavi o varnosti (npr. podporna in zaščitna zaposlitev).

2. Akcija nadzora v zvezi z izvajanjem delovnopravne zakonodaje, predpisov o zaposlovanju in delu tujcev ter predpisov o varnosti in zdravju pri delu v zdravstveni dejavnosti, ki jo opravljajo javni zavodi in druge pravne in fizične osebe na podlagi koncesij, ter subjekti, ki jo opravljajo kot zasebno zdravstveno dejavnost

Problematika zaposlovanja in dela tujcev obstaja tudi v zdravstveni dejavnosti. Zato bo v letu 2005 izvedena akcija na tem področju. Akcija bo potekala na področju delovnih razmerij in na področju varnosti ter zdravja pri delu.

Pri izvajanju akcije bo na področju delovnih razmerij posebna pozornost namenjena zakonitosti zaposlovanja ter opravljanja dela državljanov držav članic Evropske unije (ki se lahko zaposlijo ali delajo v Republiki Sloveniji bodisi zgolj na podlagi prijave dela bodisi ob pogoju vzajemnosti) kot tudi državljanov t. i. tretjih držav.

V okviru akcije bodo inšpektorji za delo preverili, ali tujci opravljajo delo v Republiki Sloveniji na osnovi ustreznih pravnih podlag, ali izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela glede na posebne predpise, preverjali pa bodo tudi morebitno delo upokojenih delavcev in morebitno dopolnilno delo. Ob tem bodo pozorni na izvajanje določb delovnopravne zakonodaje v zvezi s pogodbo o zaposlitvi za določen čas, posredovanjem dela drugemu uporabniku, delovnim časom, vodenjem evidenc na področju dela ter zagotavljanjem odmorov in počitkov.

Inšpektorji s področja varnosti in zdravja pri delu bodo v sklopu te akcije nadzirali tudi izpolnjevanje zahtev Pravilnika o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu pri ročnem premeščanju bremen, ki vsebuje standarde, bistveno odstopajoče od standardov, ki jih priporoča Mednarodna organizacija dela, National Insitut of Safety and Health oz. EU, predvsem ko gre za standarde, ki opredeljujejo največjo dovoljeno maso bremena pri ženski aktivni populaciji. Namen nadzora je preveriti, na kakšen način delodajalci nadomeščajo ročno premeščanje bremen s primerno delovno opremo, pripomočki in primernimi mehanskimi pomagali. V sklopu akcije bodo pregledane vse bolnišnice v Sloveniji, saj je v teh ustanovah ročno premeščanje bremen (predvsem pacientov) precej pereč problem.

3. Akcija nadzora pri delodajalcih v zvezi z izvajanjem določb delovnopravne zakonodaje in predpisov o varnosti in zdravju pri delu, ki se nanašajo tudi na delo dijakov in študentov

Inšpektorat RS za delo bo predmetno akcijo nadzora pri delodajalcih izvajal že drugo leto zapored, medtem ko so se v preteklih letih izvajale usmerjene akcije pri agencijah za zaposlovanje (npr. študentskih servisih). Akcija bo potekala na področju delovnih razmerij ter na področju varnosti in zdravja pri delu.

Na področju delovnih razmerij bodo inšpektorji za delo preverjali, ali imajo dijaki in študenti ustrezno pravno podlago za opravljanje začasnega in občasnega dela, ali je spoštovana časovna omejitev opravljanja dela dijakov in študentov na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ter ali delodajalci dijakom in študentom zagotavljajo pravice, navedene v 7. odstavku 214. člena Zakona o delovnih razmerjih. Pri izvajanju akcije bodo pozorni tudi na to, ali pri delodajalcih na podlagi napotnice opravljajo delo dijaki in študenti iz razlogov, določenih v 52. členu Zakona o delovnih razmerjih, ki narekujejo sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Delodajalec je dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom. Za delavca pa zakon šteje tudi osebo, ki na kakršni koli pravni podlagi opravlja delo za delodajalca, torej tudi dijake in študente, ki pri delodajalcu delajo oziroma opravljajo delo zaradi usposabljanja, kar bodo preverjali inšpektorji na področju varnosti in zdravja pri delu.

4. Akcija nadzora v zvezi z izvajanjem delovnopravne zakonodaje in predpisov o varnosti in zdravju pri delu v zdraviliščih in kopališčih

Inšpektorat RS za delo bo prvič izvedel akcijo nadzora v zdraviliščih in kopališčih, in sicer z namenom ugotoviti stanje izvajanja predpisov, ki sodijo v področje nadzora inšpektorata. Akcija se bo izvajala tako na področju delovnih razmerij kot tudi na področju varnosti in zdravja pri delu.

Pozornost bo usmerjena na izvajanje delovnopravne zakonodaje v zvezi z aktom o sistemizaciji delovnih mest oz. izjavo o varnosti (če delodajalec zaposluje manj kot deset delavcev), v zvezi z zaposlovanjem, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava ob obstoju elementov delovnega razmerja, delom dijakov in študentov, zagotavljanjem pravic varovanim kategorijam delavcev, delovnim časom, dopolnilnim delom, vodenjem evidenc na področju dela ter zagotavljanjem odmorov in počitkov. Na področju varnosti in zdravja pri delu bodo inšpektorji preverjali ustreznost izjave o varnosti.

5. Akcija nadzora v zvezi z izvajanjem delovnopravne zakonodaje in predpisov o varnosti in zdravju pri delu v dejavnosti zasebnega varovanja

Glede na to, da inšpektorji za delo pri opravljanju rednih nalog inšpekcijskega nadzora v dejavnosti zasebnega varovanja dokaj pogosto ugotavljajo kršitve delovnopravne zakonodaje, se bo v letu 2005 izvajala akcija nadzora tudi v tej dejavnosti. Akcija bo potekala na področju delovnih razmerij in na področju varnosti in zdravja pri delu.

Inšpektorji za delo bodo na področju delovnih razmerij preverili izvajanje določb delovnopravne zakonodaje v zvezi z aktom o sistemizaciji delovnih mest oz. izjavo o varnosti (pri delodajalcih, ki zaposlujejo manj kot deset delavcev), izpolnjevanjem pogojem delavcev za opravljanje dela na teh delovnih mestih, zaposlovanjem, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava ob obstoju elementov delovnega razmerja, začasnim in občasnim delom dijakov in študentov, varovanimi kategorijami delavcev, delovnim časom, dopolnilnim delom, vodenjem evidenc na področju dela ter zagotavljanjem odmorov in počitkov. Na področju varnosti in zdravja pri delu bodo inšpektorji preverjali ustreznost izjave o varnosti.

6. Akcija nadzora v zvezi z izvajanjem delovnopravne zakonodaje in predpisov o varnosti in zdravju pri delu v oglaševalskih agencijah

Razlog za izvedbo akcije v oglaševalskih agencijah je, da želi Inšpektorat RS za delo ugotoviti stanje izvajanja delovnopravne zakonodaje in predpisov o varnosti in zdravju pri delu pri tovrstnih delodajalcih, saj akcija v oglaševalskih agencijah še ni bila izvedena. Akcija bo potekala na področju izvajanja delovnopravne zakonodaje ter na področju varnosti in zdravja pri delu, pri čemer bodo inšpektorji za delo še posebej pozorni na morebitno delo otrok.

Na področju delovnih razmerij bodo inšpektorji za delo med potekom akcije ugotavljali, ali delodajalci izvajajo določbe delovnopravne zakonodaje v zvezi z aktom o sistemizaciji delovnih mest oz. izjavo o varnosti (pri delodajalcih, ki zaposlujejo manj kot deset delavcev), zaposlovanjem, delom na podlagi pogodb civilnega prava ob obstoju elementov delovnega razmerja, delom otrok, začasnim in občasnim delom dijakov in študentov, delovnim časom, dopolnilnim delom, vodenjem evidenc s področja dela ter zagotavljanjem odmorov in počitkov. Na področju varnosti in zdravja pri delu pa bodo preverjali izpolnjevanje zahtev Zakona o varnosti in zdravju pri delu, predvsem ustreznost izjave o varnosti.

7. Akcija nadzora v zvezi z izvajanjem delovnopravne zakonodaje in predpisov o varnosti in zdravju pri delu v dejavnosti cvetličarn in vrtnarij

Inšpektorat RS za delo bo tudi v dejavnosti cvetličarn in vrtnarij prvič izvedel akcijo. Glede na to, da v tej dejavnosti ob nekaterih praznikih ter ob določenih drugih dnevih v letu prihaja do povečanega obsega dela, se bo akcija izvajala v dveh različnih terminih, ki bosta sovpadala z 8. marcem (dan žena) in 1. novembrom (dan spomina na mrtve). Akcija se bo izvajala na področju delovnih razmerij in na področju varnosti in zdravja pri delu.

Pri izvajanju akcije bodo inšpektorji za delo preverjali izvajanje določb delovnopravne zakonodaje v zvezi z aktom o sistemizaciji delovnih mest oz. izjavo o varnosti (če delodajalec zaposluje manj kot 10 delavcev), zaposlovanjem, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava ob obstoju elementov delovnega razmerja, začasnim in občasnim delom dijakov in študentov, delovnim časom, vodenjem evidenc s področja dela, zagotavljanjem odmorov in počitkov ter zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu.

8. Akcija nadzora nad zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih

Ker sodi gradbeništvo med dejavnosti z največjim tveganjem za poškodbe in zdravstvene okvare, se akcije poostrenega nadzora na tem področju izvajajo že nekaj let zapored.

V letu 2005 bo pri tem nadzoru poudarjeno izvajanje koordinacije pri projektiranju in še posebno pri izvajanju del, zagotavljanju predvidenih zahtev in ukrepov glede varovanja pred padci z višine ali v globino, zagotavljanju in uporabi osebnih varovalnih sredstev in opreme ter zagotavljanju drugih osnovnih predpisanih zahtev s področja varnosti in zdravja pri delu.

Nadzor s področja delovnih razmerij bo usmerjen v zakonitost zaposlovanja in zaposlovanje ter delo tujcev in državljanov držav članic EU. Akcija se bo izvajala v dveh časovnih intervalih.

USMERJENE AKCIJE S PODROČJA NADZORA DELOVNIH RAZMERIJ:

1. Akcija nadzora v zvezi z izvajanjem delovnopravne zakonodaje v dejavnosti prevozov v cestnem prometu

Glede na to, da Inšpektorat RS za delo v sodelovanju s Prometnim inšpektoratom RS v dejavnosti prevozov v cestnem prometu pogosto ugotavlja kršitve delovnopravne zakonodaje, smo se odločili, da bomo akcijo nadzora v tej dejavnosti opravili skupaj s Prometnim inšpektoratom RS in Policijo.

V okviru akcije, ki bo potekala na področju delovnih razmerij, bodo inšpektorji preverjali izvajanje določb delovnopravne zakonodaje v zvezi z aktom o sistemizaciji oz. izjavo o varnosti (če delodajalec zaposluje manj kot deset delavcev), zaposlovanjem, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava v primerih obstoja elementov delovnega razmerja, posredovanjem dela drugemu uporabniku, delom dijakov in študentov, zaposlitvijo oz. delom tujcev, zagotavljanjem pravic varovanim kategorijam delavcev, delovnim časom, dopolnilnim delom, vodenjem evidenc na področju dela ter zagotavljanjem odmorov in počitkov.

2. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje v športnih dejavnostih studii za fitnes, lepotilni oz. rekreacijski studii

Namen izvajanja akcije v športni dejavnosti je prav tako ugotoviti, ali delodajalci, ki izvajajo športno dejavnost, spoštujejo delovnopravno zakonodajo, saj bo tudi v tej dejavnosti akcija izvedena prvič. Akcija se bo izvajala na področju delovnih razmerij, predvsem v studiih za fitnes in lepotilnih oz. rekreacijskih studiih.

Inšpektorji za delo bodo preverili izvajanje določb delovnopravne zakonodaje v zvezi z aktom o sistemizaciji delovnih mest oz. izjavo o varnosti (pri delodajalcih, ki zaposlujejo manj kot deset delavcev), izpolnjevanjem pogojem delavcev za opravljanje dela na teh delovnih mestih, zaposlovanjem, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava ob obstoju elementov delovnega razmerja, zaposlovanjem tujcev, začasnim in občasnim delom dijakov in študentov, varovanimi kategorijami delavcev, delovnim časom, dopolnilnim delom, evidencami s področja dela ter zagotavljanjem odmorov in počitkov.

3. Akcija nadzora nad izvajanjem delovnopravne zakonodaje v komunalni in pogrebni dejavnosti

Inšpektorat RS za delo bo tudi to predmetno akcijo izvedel prvič. Namen akcije je ugotoviti, ali delodajalci, ki izvajajo komunalno in pogrebno dejavnost, izvajajo predpise o delovnih razmerjih.

Inšpektorji za delo bodo v okviru akcije, ki bo potekala na področju delovnih razmerij, preverili izvajanje določb delovnopravne zakonodaje v zvezi z aktom o sistemizaciji delovnih mest oz. izjavo o varnosti (pri delodajalcih, ki zaposlujejo manj kot deset delavcev), izpolnjevanjem pogojem delavcev za opravljanje dela na teh delovnih mestih, zaposlovanjem, delom na podlagi pogodb civilnega prava ob obstoju elementov delovnega razmerja, začasnim in občasnim delom dijakov in študentov, varovanimi kategorijami delavcev, delovnim časom, vodenjem evidenc s področja dela, dopolnilnim delom ter zagotavljanjem odmorov in počitkov.

Poleg izvajanja omenjenih akcij bo Inšpektorat RS za delo še naprej ohranil sodelovanje z Zavodom RS za zaposlovanje glede prijave ter odjave dela tujcev v Republiki Sloveniji; inšpektorji za delo bodo opravljali poostren nadzor tudi v tem segmentu.

V letu 2005 bodo inšpektorji za delo še naprej preverjali izpolnjevanje pogojev agencij za zaposlovanje ter ugotovitve sporočali Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve v smislu reševanja predhodnih vprašanj v postopkih sklepanja koncesijskih pogodb.

USMERJENE AKCIJE S PODROČJA NADZORA VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU:

Kljub temu, da se poročevalska disciplina delodajalcev glede prijavljanja nezgod pri delu in poklicnih bolezni (obveznost delodajalca je določena v 27. členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu) v zadnjih letih precej izboljšuje, še vedno ugotavljamo, da precejšnje število predvsem manjših delodajalcev, samozaposlenih in kmetov nezgod pri delu ne prijavlja. Zato bodo inšpektorji s področja varnosti in zdravja pri delu v zvezi s tem izvajali poostreni nadzor v celotnem letu 2005.

Dejavnosti kmetijstva in gozdarstva sta dejavnosti, v katerih je prisotnih veliko dejavnikov tveganja pri delu. Inšpektorji bodo z izvajanjem poostrenega nadzora v celotnem letu 2005 preverjali vsebino izjave o varnosti ter razumevanje izjave o varnosti s strani delodajalca, delavcev in drugih prisotnih na kmetiji (otroci, sorodniki, sosedje) glede usposabljanja, ustreznosti delovne opreme idr.

V letu 2005 se bosta nadaljevala nadzor in spremljanje stanja na področju varnosti in zdravja pri delu na osnovi reprezentativnega vzorca vseh pravnih subjektov v Republiki Sloveniji, izbranega po metodologiji slučajnih številk iz registra pravnih subjektov, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve na dan 31. 12. 2004. V vzorec bo zajetih 1.500 pravnih subjektov. Inšpektorji bodo ocenjevali izvajanje osnovnih obveznosti delodajalcev: izjavo o varnosti in oceno tveganja, usposabljanje delavcev, preiskave delovnega okolja, uporabo osebne varovalne opreme, izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov, preglede in preizkuse delovne opreme, vodenje evidenc in izpolnjevanje zahtev do organov nadzora itd.

1. Akcija nadzora glede uporabe rakotvornih in mutagenih snovi

Namen akcije bo izvajanje nadzora na področju uporabe rakotvornih in mutagenih snovi v smislu zahtev Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim in/ali mutagenim snovem ter zahtev drugih predpisov na tem področju. Inšpektorji za delo bodo nadzorovali predvsem izpolnjevanje obveznosti delodajalcev, da prijavijo uporabo teh snovi Inšpektoratu RS za delo, ustreznost usposabljanja delavcev za varno delo ter še nekatere druge zahtevane posebne pogoje. Nadzor bodo izvajali inšpektorji za delo s področja varnosti in zdravja pri delu.

2. Akcija nadzora horizontalnega in vertikalnega transporta

Razlog za izvedbo te akcije je, da se pri inšpekcijskem nadzoru varnosti in zdravja pri delu ugotavlja, da so transportna sredstva za vertikalni in horizontalni transport oseb in materiala pogosto brez potrebne dokumentacije, da so slabo vzdrževana, da z njimi upravljajo osebe, ki za to ne izpolnjujejo ustreznih pogojev, da so transportne poti slabo vzdrževane ipd.

Osnovni namen akcije je, da se zagotovi ustrezno izvajanje predpisov na tem področju ter da se tveganja pri internem transportu znižajo na sprejemljivo raven.

3. Akcija nadzora subjektov z dovoljenjem za delo

Akcija nadzora subjektov z dovoljenjem za delo je bila izvedena že v letu 2004. Takrat so bili predmet nadzora subjekti z dovoljenjem za delo predvsem kot ťdelodajalciŤ v smislu zagotavljanja predpisanih zahtev s področja delovnih razmerij (zaposlovanje delavcev, pogodbeni odnosi z drugimi pravnimi in fizičnimi osebami ipd.), v smislu izpolnjevanja osnovnih predpisanih pogojev za opravljanje tistih dejavnosti, za katere so pridobili dovoljenje za delo (delovna oprema, predpisana dokumentacija ipd.) in v smislu izvajanja obveznosti prijavljanja morebitnih sprememb, ki lahko vplivajo na že pridobljeno dovoljenje za delo. V letu 2005 pa bo namen poostrenega nadzora predvsem ugotavljanje ustreznosti in kvalitete izvedenih strokovnih nalog. Nadzor se bo izvajal samo na področju varnosti in zdravja pri delu.

4. Akcija spremljanja stanja na področju izpostavljenosti hrupu pri delu

V skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu je delodajalec tisti subjekt v dvostranskem razmerju z delavcem, ki je dolžan zagotoviti uporabo osebne varovalne opreme. Toda tudi delavčeva dolžnost je, da obvezno uporablja osebno varovalno opremo pri dnevni izpostavljenosti hrupu. Cilj akcije je preveriti, na kakšen način delodajalci in delojemalci izpolnjujejo obveznosti v zvezi z varovanjem zdravja pri izpostavljenosti hrupu, pa tudi na kakšen način izvajajo ukrepe za zmanjševanje oziroma odpravo škodljivega ali motečega vpliva hrupa v skladu z najnovejšimi določili direktive 2002/49/EC.

V prvih mesecih leta 2005 se bo na področju varnosti in zdravja pri delu še izvajala Akcija nadzora prostorov lakirnic, lakirnih kabin in lakirnih sten ter Akcija nadzora prostorov za tehnične preglede motornih in priklopnih vozil, ki sta se začeli izvajati 1. 10. 2004.

DRUGE AKCIJE

Tudi v letu 2005 se bodo izvajale različne skupne akcije v sodelovanju z drugimi inšpekcijskimi organi, ki niso vključene v projekt odkrivanja in preprečevanja dela in zaposlovanja na črno, vendar obstaja interes za izvedbo istočasnega skupnega nadzora.

Petič zapored bodo inšpektorji za delo v letu 2005 sodelovali tudi v mednarodno usklajeni akciji, imenovani ťMorska deklicaŤ, katere glavni namen je povečanje varnosti v cestnem prometu s poudarkom na tovornem in avtobusnem prometu. Koordinator akcije je Policija, sektor za cestni promet.

4. USMERITVE ZA DELO INŠPEKTORJEV ZA SOCIALNE ZADEVE

Na podlagi Zakona o socialnem varstvu izvajajo inšpektorji za socialne zadeve nadzor nad delom javnih socialnovarstvenih zavodov, koncesionarjev in drugih pravnih ali fizičnih oseb, ki izvajajo socialnovarstvene storitve na podlagi dovoljenja za delo, ter nadzor nad delom drugih izvajalcev, ki izvajajo dopolnilne, razvojne in preventivne programe na področju socialnega varstva ter varstva otrok in družine po posebni pogodbi o sofinanciranju. V skladu z zakonom se bodo izredni inšpekcijski nadzori izvajali na zahtevo ali pobudo upravičenih predlagateljev.

Navajamo posamezna strokovna področja, ki se bodo v prihodnjem letu podrobneje proučila:

1. Na centrih za socialno delo bo še posebej preverjeno:

a. izvajanje socialnovarstvene storitve Prve socialne pomoči

Prva socialna pomoč obsega pomoč pri prepoznavanju in opredelitvi socialne stiske in težave, oceno možnih rešitev ter seznanitev upravičenca z vsemi možnimi oblikami socialnovarstvenih storitev in dajatev, ki jih lahko upravičenec uveljavi, ter o obveznostih, ki so povezane z oblikami storitev in dajatev, kakor tudi seznanitev upravičenca o mreži in programih izvajalcev, ki nudijo socialnovarstvene storitve in dajatve. Strokovno korektna izvedba te storitve je za nadaljnje reševanje socialne stiske ali težave upravičenca ključnega pomena.

b. izvajanje strokovno-upravnih nalog s področja varstva in vzgoje otrok

Inšpektorji bodo preverjali izvajanje nalog centrov za socialno delo, ki jim jih nalaga Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, zlasti še strokovno-upravne naloge v primerih, ko starša ne živita ali ne bosta več živela skupaj in se morata sporazumeti o varstvu in vzgoji ter preživljanju skupnih otrok, ter pri uveljavljanju pravic otrok do stikov z obema staršema in drugimi pomembnimi osebami.

c. izvajanje strokovno-upravnih nalog s področja rejništva

Naloge centrov za socialno delo s področja rejništva so opredeljene zlasti v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti. Inšpektorji bodo ob preverjanju izvajanja teh nalog še posebej pozorno proučili postopke namestitve otroka v rejniško družino (odločitev, opredelitev razlogov za namestitev) ter delovanje individualne projektne skupine za rejenca.

d. izvajanje strokovno-upravnih nalog v postopkih uveljavljanja denarne socialne pomoči

Poleg nadzora spoštovanja materialnih predpisov bodo inšpektorji pozorni zlasti na učinkovitost uporabljenih postopkov pri vodenju ugotovitvenih postopkov (način pridobitve podatkov za odločanje, način uporabe načel proste presoje dokazov, spoštovanje pravic udeležencev v postopku, dolžina rokov za odločanje).

2. V domovih za starejše oziroma pri koncesionarjih in izvajalcih z dovoljenjem za delo za izvajanje socialnovarstvene storitve Institucionalnega varstva starejših bodo inšpektorji še posebej preverjali: postopek vključitve novih stanovalcev, dostop do informacij in pravil za določanje cen storitev, razvrščanje v kategorije nege, posebnih vrst prehrane, plačil dodatkov, uporabo žepnine itd., izvajanje storitev na oddelkih povečanega nadzorstva in sistem urejanja ťdisciplinskihŤ prestopkov stanovalcev.

3. V posebnih socialno varstvenih zavodih bodo inšpektorji pri izvajanju socialnovarstvene storitve Institucionalnega varstva odraslih duševno in telesno prizadetih oseb še posebej preverjali: soglasje stanovalcev za bivanje oziroma sodno odločbo, postopek izvajalca v primeru pridržanja proti volji upravičenca, ali programi obravnave navajajo na samostojnost, podpirajo in dopolnjujejo sposobnosti stanovalca, aktivnosti izvajalca, ki zagotavljajo odpust stanovalca ali nadomestitev institucionalnega varstva z drugimi oblikami varstva, prilagojenimi sposobnostim posameznika (namestitev v drugo družino, stanovanjske skupine, dnevni centri itd.), sodelovanje s svojci, prostovoljci, civilnimi združenji, sistem zagovorništva in varstva pravic za stanovalce, ki niso sposobni sami skrbeti za svoje pravice, načini za ťopolnomočanjeŤ stanovalcev, da v čim večji meri izrazijo svoje predloge, pomisleke itd.

4. V varstveno-delovnih centrih bodo inšpektorji pri preverjanju izvajanja socialnovarstvene storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji za duševno in telesno prizadete odrasle osebe še posebej proučili: postopek vključitve in sprejema novih stanovalcev, sprejem in uvajanje v dejavnosti izvajalca, možnosti za socialne stike varovancev, pritožbene postopke varovancev ali drugih upravičencev, listo pravic varovancev, hišni red, sistem nagrajevanja varovancev, sodelovanje s svojci, prostovoljci, civilnimi združenji itd., in sicer tudi pri koncesionarjih in izvajalcih z dovoljenjem za delo za izvajanje te socialnovarstvene storitve.

5. V socialno varstvenih zavodih za usposabljanje se bodo pri izvajanju socialnovarstvene storitve institucionalnega varstva otrok in mladoletnikov z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju še posebej proučili: pogoji za uresničevanje temeljnih načel vzgoje in usposabljanja otrok s posebnimi potrebami, programi za razbremenitev družine in za podporo družini, iz katere prihaja upravičenec, ter programi priprave na življenje po prenehanju te oblike institucionalnega varstva.

6. Pri izvajalcih socialnovarstvene storitve pomoči družini na domu, ki se financira iz proračuna občine, bodo inšpektorji posebej proučili: izračun višine prispevkov upravičencev po določbah Pravilnika o metodologiji pri oblikovanju cen socialnovarstvenih storitev in Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev, ali se storitev nudi upravičencem po standardih storitve, izpolnjevanje pogojev za izvajanje storitve, jasnost faz postopka (ugotavljanje pogojev in upravičenosti, določitev obsega in vsebine storitve, sklenitev dogovora, neposredno izvajanje storitve), izpolnjevanje kadrovskih pogojev za izvajanje storitve, vodenje evidence storitev in ključno dokumentacijo (dnevnik opravljenih storitev). Iste vsebine bodo predmet nadzora pri izvajalcih z dovoljenjem za delo za predmetno socialnovarstveno storitev.

7. Pri izvajalcih dopolnilnih, razvojnih in preventivnih programov na področju socialnega varstva ter varstva otrok in družine po posebni pogodbi o sofinanciranju se bodo izvajali inšpekcijski nadzori samo na podlagi zahteve Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve oziroma občine (programi iz 5. točke 1. odstavka 99. člena Zakona o socialnem varstvu) in sicer v skladu z drugim odstavkom člena 180a Zakona o socialnem varstvu.

5. SKUPNE AKCIJE ODKRIVANJA IN PREPREČEVANJA DELA IN ZAPOSLOVANJA NA ČRNO

V okviru sprejetega programa Komisije za odkrivanje in preprečevanje dela in zaposlovanja na črno bo Inšpektorat RS za delo sodeloval v skupnih akcijah poostrenega nadzora. Aktivnosti in subjekti nadzora bodo na osnovi dogovora članov komisije določeni sproti.

6. INFORMATIKA

Z vodenjem dveh obsežnih računalniških aplikacij, v kateri se vnašajo podatki o delu vsakega pooblaščenega delavca inšpektorata o nadzorih, ukrepih, ugotovljenih kršitvah ipd. bomo nadaljevali. V omrežju državnih organov in po posebnih programih bomo pripravljali finančne in druge proračunske dokumente, programe nabav in investicij, načrte informatizacije z javnimi naročili in druge dokumente. V okviru danih možnosti bomo posodabljali strojno in programsko opremo, čeprav za sprotno in ažurno obdelavo podatkov in normalno zamenjavo strojne opreme ter posodabljanje programske opreme razpoložljiva proračunska sredstva inšpektorata ne zadoščajo.

Kot poročevalska enota bo Inšpektorat RS za delo na EUROSTAT pošiljal podatke o nezgodah pri delu v skladu z metodologijo ESAW (European Statistics on accidents at work).

Dokončana bo evidenca oziroma projekt zajemanja podatkov o prijavah gradbišč. Zagotoviti bo treba vnašanje vseh podatkov, ki jih zahteva Pravilnik o oblikah in vsebinah posameznih zbirk podatkov pri prekrškovnih organih. Na podlagi Zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o dohodnini pa bomo spremljali tudi obveznost delodajalcev v zvezi z obveščanjem o opravljanju dela dijakov in študentov s predložitvijo napotnic pooblaščenih organizacij, ki opravljajo dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom.

7. STROKOVNO USPOSABLJANJE IN IZPOPOLNJEVANJE INŠPEKTORJEV ZA DELO IN INŠPEKTORJEV ZA SOCIALNE ZADEVE

Usposabljanja se bodo izvajala vse leto. Moderatorji bodo pretežno uslužbenci inšpektorata, po potrebi pa tudi zunanji strokovnjaki ustreznih področij. V program izobraževanja zaposlenih bo vključeno izpopolnjevanje znanja tujih jezikov. V okviru možnosti bodo uslužbenci Inšpektorata deležni tudi usposabljanja v smeri poglabljanja že obstoječih znanj in njihovega dopolnjevanja z novimi spoznanji stroke.

8. SKLEPI IN PRIPOROČILA ZA NADALJNJE DELO

Osnova naloga inšpektorjev za delo in inšpektorjev za socialne zadeve ostaja opravljanje inšpekcijskega nadzorstva v skladu s pristojnostmi. Glede na to, da je Inšpektorat RS za delo postal prekrškovni organ, bodo inšpektorji poleg vodenja inšpekcijskega postopka vodili in odločali tudi v prekrškovnem postopku.

Uslužbenci inšpektorata RS za delo opravljajo tudi druge strokovne naloge. Na podlagi 4. člena Zakona o inšpekciji dela bodo delavcem, delodajalcem in drugim osebam nudili strokovna pomoč. Strokovna pomoč bo dostopna tudi na spletnih straneh organa. Inšpektorat RS za delo si bo s svojo represivno in preventivno vlogo prizadeval, da bi se sprejeta zakonodaja spoštovala v čim večji meri.

Tudi v prihodnje bomo sodelovali z drugimi inšpekcijami, z zavodi, pristojnimi za zaposlovanje, z zavodi za zdravstveno zavarovanje ter za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in tudi s sindikalnimi oziroma strokovnimi združenji delavcev in združenji delodajalcev ter drugimi strokovnjaki s področja dela.

Inšpektorat RS za delo bo v letu 2005 izvajal novo obveznost glede nadzora izvajanja usposabljanja koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih ter glede organizacije in izvajanja preverjanja znanja koordinatorjev za pridobitev potrdila o strokovni usposobljenosti.

V okviru pristojnosti Inšpektorata RS za delo se bodo izvajale naloge v zvezi z nadzorom trga v Republiki Sloveniji. Tako bomo sodelovali pri uresničevanju enega od temeljnih načel EU, to je načela prostega pretoka blaga na skupnem evropskem trgu. Gre predvsem za nadzor določil Zakona o splošni varnosti proizvodov in Zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti ter podzakonskih predpisov, izdanih na njegovi podlagi. Prav tako pomembna je vloga inšpektorata pri uresničevanju temeljnega načela EU, ki govori o prostem pretoku delovne sile znotraj EU.

V skladu s 5. členom Zakona o inšpekciji podajamo ukrepe za reševanje vprašanj s področja dela Inšpektorata. Navajamo predloge na področju delovnih razmerij kot tudi varnosti in zdravja pri delu, ki zajemajo predloge sprememb posameznih zakonov in drugih predpisov kot tudi druge predloge, ki bi omogočili inšpektorjem lažje odkrivanje in preprečevanje kršitev ter večjo učinkovitost. Konkretni predlogi so podani v sedmem poglavju.

Predstavniki inšpektorata bodo tudi v letu 2005 sodelovali v Odboru glavnih inšpektorjev za delo (Senior Labour Inspectors Committee) ter v delovnih skupinah, ki so organizirane znotraj tega odbora. V zvezi s tem bo treba pripraviti različna poročila in strokovne prispevke ter se aktivno in pasivno udeleževati različnih posvetov, seminarjev in sestankov v različnih državah EU.

Ravno tako bo Inšpektorat RS za delo poročal pooblaščenim institucijam v EU glede stanja izvajanja posameznih konvencij in direktiv s področja nadzora organa.

Glede na to, da Inšpektorat RS za delo z novimi predpisi dobiva tudi nove in nove pristojnosti, bi bila kadrovska okrepitev z novimi pooblaščenimi uslužbenci nujna. Tovrstni položaj inšpektorjev zahteva zelo odgovorno in učinkovito izvrševanje nalog neposrednega inšpekcijskega nadzora, v prihodnje pa tudi izrekanje sankcij za prekrške na podlagi Zakona o prekrških, zato bi moralo biti delo inšpektorjev tudi ustrezno ovrednoteno.

mag. Borut Brezovar, univ.dipl.pravnik

Glavni inšpektor RS za delo

Programske usmeritve za leto 2004

1. Splošno

Inšpektorat RS za delo bo v letu 2004 opravljal redne naloge inšpekcijskega nadzorstva nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, place in druge prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, sodelovanje delavcev pri upravljanju, stavke ter varnost in zdravje pri delu ter opravljal inšpekcijsko nadzorstvo tudi nad izvajanjem predpisov, ki to izrecno dolocajo.

Pripravljene bodo različne akcije nadzora tako s podrocja delovnih razmerij kot tudi s področja varnosti in zdravja pri delu, ki bodo usmerjene bodisi na posamezno skupino subjektov nadzora oziroma v izvajanje predpisov v doloceni dejavnosti. Z izvajanjem nadzora bomo poskušali oceniti trenutno stanje na posameznih področjih, stopnjo implementacije predpisov, istočasno pa so ugotovitve inšpektorjev lahko pomemben prispevek pri oblikovanju novih predpisov. Posamezne akcije bodo organizirane na področjih, kjer iz Poročila o delu Inšpektorata RS za delo iz preteklega leta izhaja večje število ugotovljenih kršitev oziroma subjekti nadzora že dalj časa niso bili nadzorovani.

Inšpektorat bo v letu 2004 dajal delodajalcem in delavcem strokovno pomoč v zvezi z uresničevanjem zakonov in drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov iz svoje pristojnosti. Ravno tako bo v prihodnjem letu sodeloval z drugimi inšpekcijami, z zavodi, pristojnimi za zaposlovanje, z zavodi za zdravstveno zavarovanje ter za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot tudi s sindikalnimi oziroma strokovnimi združenji delavcev in združenji delodajalcev ter ostalimi strokovnjaki s podrocja dela.

Sodelovali bomo tudi pri pripravi podzakonskih predpisov s sodelovanjem v raznih resornih in delovnih skupinah.

Glede na to, da bo v prihodnjem letu Republika Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije, bomo izdelavo Poročila o delu organa, v katerem so zajeti številni statistični podatki, prilagodili, tako da bo zajemanje podatkov primerljivo z evropskimi državami. V okviru usmerjenega nadzora bo dan poudarek tudi preverjanju uspešnosti implementacije evropskih direktiv in pripadajočih odredb na področju Republike Slovenije (varnost strojev, osebna varovalna oprema, področje dvigal in področje protieksplozijske zaščite).

Na podlagi sprejetega Zakona o prekrških se nekatere od dosedanjih nalog, ki so jih obravnavali sodniki za prekrške, prenašajo na t.i. prekrškovne organe, med katere bo sodil tudi Inšpektorat RS za delo. Tako bodo prekrškovni organi vodili in odločali po posebnem postopku, t.i. postopku za prekrške prekrškovnega organa razen v primerih, ki so taksativno našteti v zakonu in o katerih bodo odločala sodišca za prekrške. Pooblašcene uradne osebe bodo morale imeti ustrezno stopnjo izobrazbe in biti usposobljene za izvrševanje pooblastil, na podlagi Zakona o prekrških. Vrsto in stopnjo izobrazbe ter vsebino strokovnega izpita za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku bo predpisala vlada. V zvezi s tem bo potrebno izvesti ustrezno usposabljanje in zagotoviti tudi vodenje različnih evidenc, ki so jih prekrškovni organi dolžni voditi. Zakon stopi v veljavo 01. 01. 2005.

Inšpektorat RS za delo pa predstavlja tudi institucionalni okvir za izvajanje nadzora nad zakonitostjo dela izvajalcev postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij, izpolnjevanjem pogojev določenih za izvajalce postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij, zakonitostjo in strokovnostjo dela komisij za preverjanje in potrjevanje kvalifikacij, sestavo komisij za preverjanje in potrjevanje kvalifikacij, usposobljenost članov komisij za preverjanje in potrjevanje kvalifikacij in zakonitostjo postopkov ugotavljanja in potrjevanja poklicnih kvalifikacij.

2. Poročilo o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2003

Inšpektorat RS za delo bo na podlagi 5. člena Zakona o inšpekciji dela (Uradni list, RS, št 38/94, 32/97 in 36/00) predložil resornemu ministrstvu poročilo o svojem delu za preteklo koledarsko leto.

3. Usmerjene akcije nadzora s področja varnosti in zdravja pri delu in delovnih razmerij

Usmerjene akcije s področja varnosti in zdravja pri delu:

1. Izjava o varnosti z oceno tveganja

Obveza delodajalca je, da izdela in sprejme Izjavo o varnosti v pisni obliki in z njo določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Z Izjavo o varnosti delodajalec ugotovi vse možne vrste nevarnosti in škodljivosti na delovnem mestu in v delovnem okolju ter oceni tveganja za nastanek poškodb in zdravstvenih okvar. Inšpektorji za delo s področja varnosti in zdravja pri delu bodo v okviru rednih in izrednih inšpekcijskih pregledov skozi celo leto 2004 veliko pozornost posvetili ustreznosti vsebine in kvaliteti tega dokumenta.

2. Usmerjen poostren nadzor bo namenjen preverjanju uspešnosti implementacije evropskih direktiv oz. pripadajocih odredb na področju Republike Slovenije. V ta namen bodo izdelane ustrezne strokovne usmeritve za delo inšpektorjev ter podlage za pripravo poročil o ugotovitvah in ukrepih.

2.1. Varnost strojev (skladnost z zahtevami Odredbe o varnosti strojev, izdane na podlagi pripadajoče evropske direktive).

Usmerjen nadzor se bo izvajal istočasno z ostalimi oblikami inšpekcijskega nadzora. Namen akcije bo, da se skladno s 14. členom Odredbe o varnosti strojev (Uradni list RS, št. 52/2000) izvaja nadzorstvo nad izvajanjem omenjene odredbe pri uporabi strojev na delovnem mestu. Nadzor bo obsegal predvsem ustreznost pridobljene dokumentacije (navodila, opozorila, izjava o skladnosti, oznacevanje, morebitnimi preskusi tipa), upoštevanje relevantnih direktiv in izpolnjevanje nekaterih bistvenih zdravstvenih in varnostnih zahtev.

2.2 Osebna varovalna oprema (skladnost s Pravilnikom o osebni varovalni opremi, ki je bil sprejet na podlagi pripadajoce evropske direktive).

Akcija nadzora bo potekala z vidika izvajanja dolocb Pravilnika o osebni varovalni opremi (Uradni list RS, št. 73/03), ki jo delavci uporabljajo pri delu. Namen akcije bo ugotoviti, ali delodajalci zagotavljajo tisto osebno varovalno opremo, ki je specificna za posamezna delovna mesta, in ugotoviti, ali je v Izjavi o varnosti opredeljena pravilno definirana osebna varovalna oprema. V praksi zasledimo, da je najvec delovnih nezgod, ki so vzrocno povezane z osebno varovalno opremo, ravno zaradi zagotavljanja neustrezno izbrane osebne varovalne opreme. Pri akciji bomo pozorni tudi na zahteve prostega pretoka blaga, in sicer bomo ugotavljali, ali je osebna varovalna oprema skladna s tehničnimi zahtevami, kot to določa Pravilnik o osebni varovalni opremi.

Sodelovali bomo v primeru realizacije že predvidenega skupnega nadzora nad osebno varovalno opremo po določbah Pravilnika o osebni varovalni opremi, v katero bodo vključeni različni nadzorni inšpekcijski organi.

3. Usmerjene akcije s področja varnosti in zdravja pri delu bodo izvedene še na naslednjih področjih:

horizontalni in vertikalni interni transport

Razlogi za akcijo so v tem, da se pri inšpekcijskem nadzoru ugotavlja, da so transportna sredstva (viličarji, dvigala, žerjavi, itd.) za transport oseb in materiala pogosto brez potrebne dokumentacije, slabo vzdrževani, da z njimi upravljajo osebe, ki za to ne izpolnjujejo ustreznih pogojev, da so transportne poti neoznacene, slabo vzdrževane, ipd. Ta sredstva so tudi pogosto v zvezi z nastanki nezgod pri delu.

Namen akcije je zagotoviti ustrezno izvajanje predpisov na tem podrocju ter zmanjšati tveganja, ki jih predstavlja interni transport.

delo na elektroenergetskih objektih, postrojih in napravah

Razlogi za izvedbo akcije so v tem, da se je v zadnjem casu stanje na tem podrocju v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu nekoliko poslabšalo, kar so ugotovili inšpektorji pri izvajanju inšpekcijskega nadzora in tudi pri raziskavi nekaterih nezgod, do katerih je prišlo pri teh delih. Zaskrbljujoče je tudi to (kar tudi negativno vpliva na zagotavljanje varnosti in zdravja pri teh delih), da ta podjetja, ki so sicer lastniki elektroenergetskih objektov, postrojev in naprav in ki so imela za izvajanje takih del ustrezno usposobljene delavce, vse pogosteje oddajajo izvajanje takih del zunanjim izvajalcem, ki pa za taka dela nimajo niti potrebnega znanja niti ustreznih delovnih izkušenj in se pogosto ne zavedajo vseh tveganj, ki jih taka dela predstavljajo. Namen akcije je, da se pri izvajanjih del na elektroenergetskih objektih, postrojih in napravah zagotovi varno izvajanje takih del in upoštevanje vseh varnostnih zahtev in ukrepov, ki so predpisani v Pravilniku o varstvu pri delu pred nevarnostjo elektricnega toka (Uradni list RS, št 29/92).

področje nevarnih kemicnih snovi

Nevarnim kemičnim snovem in njihovemu vplivu na varnost in zdravje pri delu se posveča vse večja pozornost. V letu 2003 so bile sprejete Praktične smernice za delo z nevarnimi kemičnimi snovmi (Uradni list RS, št. 50/03), ki predstavljajo delodajalcem pomembno pomoč pri ravnanju z njimi. Relativno novost predstavlja tudi varnostni list, ki mora biti nevarnim kemičnim snovem priložen in so iz njega razvidni mnogi dejavniki, ki so pomembni za varnost in zdravje pri delu s temi snovmi.

Namen akcije je ugotoviti, v kolikšni meri delodajalci poznajo in upoštevajo omenjene prakticne smernice in kako izpolnjujejo še druge zahteve na tem področju kot npr. vodenje predpisane evidence, usposabljanje in obvešcanje delavcev, zagotavljanje osebne varovalne opreme, idr.

v lakirnicah

Od julija leta 2003 dalje se mora pri uporabi opreme in zašcitnih sistemov, ki so namenjeni uporabi v potencialno eksplozivnih atmosferah, upoštevati ťnov pristopŤ zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na tem področju. To pomeni, da mora biti oprema in sistemi v skladu z direktivo EU št. 94/9/ES. Direktivi je prilagojen Pravilnik o tehnicnih zahtevah za naprave, ki se uporabljajo v potencialnih eksplozivnih atmosferah (Uradni list RS, št.46/98 in 91/2002), in Pravilnik o protieksplozijski zašciti (Uradni list RS, št.102/2000 in 91/2002) - cleni 6,10 in 36. Namen akcije je, da se ugotovi, v kolikšni meri delodajalci pri uporabi navedene opreme in sistemov, ki bodo namešceni od 01. 07. 2003 dalje, upoštevajo dolocila novega pristopa.

Usmerjene akcije, ki se bodo izvajale na obeh podrocjih nadzora:

Tako kot bo rdečo nit inšpekcijskih nadzorov na področju varnosti in zdravja predstavljala vsebina Izjave o varnosti z oceno tveganja, tako bodo inšpektorji na področju delovnih razmerij v nadzor vključili tudi spoštovanje določb, ki urejajo varstvo delavcev zaradi nosečnosti in starševstva, kajti leto 2004 je tudi mednarodno leto družine, ter varstvo drugih varovanih kategorij delavcev.

4. Akcija nadzora nad zagotavljanjem in izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu in zagotavljanjem delovnopravnega statusa zaposlenih delavcev in drugih udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa

Tveganje za nastanek poškodbe pri delu je že vrsto let pri mladih delavcih približno 4 krat večje kot pri starejših delavcih. Mladi delavci se največkrat poškodujejo v prvem letu službe oz. takoj po končanem procesu srednješolskega izobraževanja.

Temeljna načela določena v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu predstavljajo pomemben prispevek promociji zdravja na delovnem mestu. Načelo izobraževanja, opredeljeno v 13. členu Zakona o varnosti in zdravju pri delu eksplicitno zahteva, da morajo biti vsi izobraževalni programi na šolah vseh vrst oblikovani tako, da sta vzgoja in izobraževanje v zvezi z varnim delom obvezni sestavni del šolskega programa.

V akcijo bodo vključene vse srednje tehnične šole, ki imajo v sklopu izobraževalnega programa tudi delavnice za prakticni pouk. Inšpektorji s področja delovnih razmerij bodo opravljali nadzorstvo s svojega delovnega področja predvsem nad izvajanjem določb, ki predstavljajo posebnost v tej dejavnosti, subjekti nadzora pa ne bodo omejeni samo na srednje tehnične šole.

5. Akcija nadzora v zvezi z izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu in delovne zakonodaje pri subjektih, ki imajo pridobljeno dovoljenje za delo za opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu

Pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki lahko opravljajo strokovne naloge, za katere so zaprosili za dovoljenje za delo, le z zadostnim številom strokovnih delavcev, ki izpolnjujejo predpisane pogoje iz Pravilnika o pogojih in postopku za pridobitev dovoljenja za delo za opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu (Uradni list RS, št. 42/03). Dolžni so obvešcati resorno ministrstvo o vsaki spremembi, ki lahko vpliva na opravljanje strokovnih nalog, za katere so si pridobili dovoljenje za delo, zlasti pa spremembe v zvezi s tehnično opremo in strokovnimi delavci. Ravno tako morajo ministrstvu predložiti letna poročila o nalogah, ki jih opravljajo. Če pravna oseba oziroma samostojni podjetnik posameznik ne predloži letnega poročila v roku, ne obvesti ministrstva o spremembi, ki vpliva na opravljanje strokovnih nalog, ter v primeru pritožbe ali prijave nestrokovnega dela se lahko uvede postopek za odvzem dovoljenja. Inšpektorji bodo preverjali izpolnjevanje naloženih nalog in zakonitost zaposlovanja.

6. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov s podrocja varnosti in zdravja pri delu in delovnih razmerij v dejavnosti gradbeništva

Razlogi za izvedbo akcije so predvsem v tem, da je gradbeništvo ena od dejavnosti, v kateri so poškodbe pri delu najpogostejše in imajo tudi relativno zelo visoko resnost. Kljub temu, da se akcije v tej panogi dejavnosti izvajajo vsako leto in veckrat, se stanje le pocasi izboljšuje.

Predmet nadzora bo tudi nadzor nad izvajanjem Uredbe o zacasnih in premicnih gradbišcih, katere dosledno izvajanje naj bi po ocenah strokovnjakov precej doprineslo k boljšemu zagotavljanju varnosti in zdravja v tej panogi dejavnosti.

Zagotavljanju varnosti in zdravja na začasnih in premičnih gradbišcih je v letu 2004 posvečen teden varnosti, ki ga organizira Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu iz Bilbaoa.

Nadzor s področja delovnih razmerij bo usmerjen v zakonitost zaposlovanja in zaposlovanje in delo tujcev. Namen akcije je, da se v čim večji meri zagotovi izvajanje predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu pri izvajanju gradbenih in vzdrževalnih del ter predpisov s področja delovnih razmerij in zaposlovanja in dela tujcev.

7. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu in delovnih razmerij v dejavnosti gostinstva in turizma

Področje dejavnosti gostinstva in turizma se je v preteklem obdobju izkazalo za področje, kjer so inšpektorji na področju delovnih razmerij in tudi na področju varnosti in zdravja pri delu ugotovili precej kršitev. Zato se bo akcija izvajala s poudarkom nad spoštovanjem tistih določb, katerih izvajanje predstavlja problematiko v tej dejavnosti (nezakonito zaposlovanje, splošni akt in določitev pogojev za zasedbo delovnega mesta v splošnem aktu, pogodba o zaposlitvi za določen čas, delovni čas, odmori, počitki, delo preko polnega delovnega časa itd.). S področja varnosti in zdravja pri delu bodo inšpektorji nadzirali sklop zagotavljanja celovite politike varnosti in zdravja pri delu, ki bo vključevala tehnologijo gostinstva in turizma ter organizacijo dela kakor tudi delovne pogoje ter vpliv dejavnikov delovnega okolja. S poostrenim nadzorom želimo opozoriti na spoštovanje predmetne zakonodaje in tako zagotoviti, da se bodo nepravilnosti in pomanjkljivosti postopno tudi zmanjšale.

8. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu in delovnih razmerij v knjižnicah

Inšpektorat RS za delo v knjižnicah še ni izvajal inšpekcijskega nadzora. Inšpektorji za delo bodo preverjali zakonitost zaposlovanja, spoštovanje dolocb v zvezi s pravicami in obveznostmi strank pri sklepanju pogodb o zaposlitvi (objava prostih delovnih mest, enaka obravnava glede na spol), spoštovanje dolocb v zvezi z odmori, počitki, dopusti, delo preko polnega delovnega casa, varstvom varovanih kategorij delavcev. S področja varnosti in zdravja pri delu pa bodo v nadzor vključeni pogoji dela in prostorski pogoji, ki morajo zadostovati predpisom s področja varnega in zdravega dela na tem področju.

9. Akcija nadzora nad zagotavljanjem in izvajanjem predpisov o varnosti in zdravju pri delu in zagotavljanjem delovnopravnega statusa zaposlenih delavcev in drugih udeležencev delovnega procesa v mizarskih delavnicah

Inšpekcijski nazor v mizarskih delavnicah bo vseboval nadzor nad izvajanjem ocene tveganja s poudarkom na delovnih mestih s povečano nevarnostjo, način teoretičnega in praktičnega usposabljanja na delovnem mestu. Poudarek bo dan tudi ustreznosti namestitev varnostnih naprav na lesnopredelovalnih strojih ter uporabi osebne varovalne opreme. Delovnopravno bo nadzor vseboval zakonitost zaposlovanja, spoštovanje določb v zvezi z varstvom varovanih kategorij delavcev, ter vodenjem vseh predpisanih evidenc s področja dela.

10. Akcija nadzora nad izvajanjem predpisov s področja delovnih razmerij in varnosti ter zdravja pri delu v grafični in tiskarski dejavnosti

Z rezultati akcije želimo pridobiti sliko stanja v zvezi s spoštovanjem zakonodaje s področja varnosti in zdravja pri delu in delovnopravne zakonodaje v tej dejavnosti. Nadzor pri tovrstnih subjektih bo vezan na spoštovanje določb v zvezi z zagotavljanjem in uporabo osebne varovalne opreme, opravljanjem zdravniških pregledov ter periodičnih preiskav fizikalnih, kemičnih in bioloških škodljivosti ter mikroklime. Poudarek bo dan pregledu Izjave o varnosti z oceno tveganj, posebna pozornost bo namenjena periodičnim preizkusom in pregledom delovne opreme v teh dejavnostih, uporabi nevarnih snovi glede na posebne predpise, nočnemu delu, delu preko polnega delovnega časa, zagotavljanju odmorov, počitka, dopusta, izplačilu plač, zagotavljanju različnih dodatkov in povračil stroškov v zvezi z delom, varstvu varovanih kategorij delavcev, ter vodenju vseh predpisanih evidenc s področja dela.

11. Akcija nadzora nad zaposlovanjem in pogoji dela v frizerskih in kozmeticnih salonih

Inšpektorji za delovna razmerja bodo nadzirali določbe v zvezi z zakonitostjo zaposlovanja, zaposlovanjem za določen čas, delom preko polnega delovnega časa, odmori, počitki, delom študentov, vajencev in dijakov ter vodenjem evidenc s področja dela, medtem, ko bodo s področja varnosti in zdravja pri delu zahtevali in presojali ustreznost Izjave o varnosti z oceno tveganja, poudarek bo tudi na uporabi nevarnih snovi v teh dejavnostih.

12. Akcija nadzora nad uresnicevanjem določil Zakona o soupravljanju delavcev pri upravljanju in Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o varnosti in zdravju pri delu v zvezi s pravico do sodelovanja pri obravnavi vprašanj, ki zadevajo zagotavljanje varnega in zdravega dela v gospodarskih družbah

Akcija bo na tem področju izvedena prvič. Inšpektorji za delo bodo tako na področju delovnih razmerij kot tudi na področju varnosti in zdravja pri delu preverjali zagotavljanje ustreznih materialnih pogojev za delo svetov delavcev, delavskih zaupnikov in sindikalnih zaupnikov ter bodo posebno pozornost posvetili varstvu soupravljalskih pravic v skladu s predpisi, s katerimi se varujejo pravice in interesi delavcev.

Usmerjene akcije nadzora s področja delovnih razmerij:

13. Akcija nadzora v zvezi z izvajanjem predpisov o zaposlovanju in delu tujcev

Akcija se bo izvajala že tretje leto zapored in poteka na podlagi posredovanih podatkov Zavoda RS za zaposlovanje o delodajalcih, ki v zakonitem roku devetdesetih dni od pridobitve delovnih dovoljenj niso prijavili oziroma odjavili dela tujcev. O uvedenih postopkih oziroma izrečenih kaznih bomo obvestili tudi Zavod RS za zaposlovanje, ki vodi evidenco o prekrških delodajalcev in tujcev. Če je bila namrec delodajalcu v zadnjih treh letih pred vložitvijo vloge za izdajo delovnega dovoljenja izrečena kazen za prekršek po določbah 37., 38., 40., 41.,46. ali 49. člena Zakona o zaposlovanju in delu tujcev oziroma kazen za prekršek po predpisih o preprecevanju dela in zaposlovanja, se zavrnejo vloge za izdajo delovnih dovoljenj.

14. Akcija nadzora v zvezi z izvajanjem določb Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v invalidskih podjetjih in pri ostalih delodajalcih, ki zaposlujejo osebe s statusom invalida

Tudi to usmerjeno akcijo bo Inšpektorat RS za delo izvajal že tretjo leto zapored. Na predmetnem področju prihaja do sprememb zakonodaje in glede na dejstvo, da invalidi (delovni in drugi) predstavljajo varovano kategorijo delavcev, se bo v okviru izvajanja akcije nadziralo izvajanje predvsem tistih določb veljavne delovne zakonodaje, ki urejajo njihovo varstvo.

4. Skupne akcije odkrivanja in preprečevanja dela in zaposlovanja na črno

5. Informatika

Inšpektorat RS za delo je dokončal projekt povezav območnih enot na enotno omrežje državnih organov. Z vodenjem dveh obsežnih računalniških aplikacij, v kateri se vnašajo podatki o delu vsakega pooblašcenega delavca inšpektorata, o nadzorih, ukrepih, ugotovljenih kršitvah in podobno, bomo nadaljevali. V omrežju državnih organov in po posebnih programih bomo pripravljali financne in druge proračunske dokumente, programe nabav in investicij, načrte informatizacije z javnimi naročili in druge dokumente. V okviru danih možnosti bomo posodabljali strojno in programsko opremo, čeprav za sprotno in ažurno obdelavo podatkov in normalno zamenjavo strojne opreme in posodabljanje programske opreme razpoložljiva proračunska sredstva inšpektorata ne zadošcajo.

V okviru Phare projekta "Multi - Beneficiary for statistical Cooperation on Health and Safety at Work with the Candidate Countries" bo Inšpektorat RS za delo postal poročevalska enota za EUROSTAT. Z letom 2004 bomo na EUROSTAT pošiljali podatke o nezgodah pri delu v skladu z metodologijo ESAW (European Statistics on accidents at work).

6. Izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje inšpektorjev za delo

Glede na zahtevo Zakona o inšpekciji dela in Zakona o inšpekcijskem nadzoru , da ima inšpektor pravico in dolžnost izpopolnjevati svoje strokovno znanje in se usposabljati za opravljanje svojih nalog, bo Inšpektorat RS za delo organiziral taka izpopolnjevanja oziroma usposabljanja predvsem na tistih področjih inšpekcijskega nadzora, ki so v zadnjem času doživela največ sprememb. Organizirane bodo različne delavnice v zvezi s pooblastili inšpektorjev za delo, organizirana bodo interna usposabljanja v zvezi z zagotavljanjem enotne politike nadzora Inšpektorata RS za delo ter izobraževanja oziroma usposabljanja s področja nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Usposabljanja bodo vsebovala tudi implementacijo direktiv Evropske unije (varnost strojev, osebna varovalna oprema, lifti, tlačne posode, elektromagnetna kompatibilnost, elektromagnetna sevanja, itd.), področje gradbeništva, predvsem izpolnjevanje zahtev Uredbe o začasnih in premičnih gradbišcih, področje hrupa in vibracij.

V letu 2004 bodo organizirana tudi usposabljanja za izvrševanje pooblastil, ki nam jih prinaša Zakon o prekrških ter usposabljanja za ustrezno vodenje različnih evidenc, ki so jih prekrškovni organi dolžni voditi.

Usposabljanja se bodo izvajala preko vsega leta, moderatorji bodo uslužbenci inšpektorata, po potrebi pa tudi zunanji strokovnjaki ustreznih področij. Glede na naše članstvo v Evropski uniji bo v program izobraževanja zaposlenih vključeno tudi izobraževanje in izpopolnjevanje znanja tujih jezikov. V okviru možnosti bodo uslužbenci Inšpektorata deležni tudi usposabljanja v smeri poglabljanja že obstoječih znanj in njihovega dopolnjevanja z novimi spoznanji stroke.

Iz programa je razvidno, da bodo imeli inšpektorji za delo v letu 2004 poleg opravljanja rednega inšpekcijskega nadzorstva tudi druge strokovne naloge. Številne obveznosti se pojavljajo tudi na podlagi zahtev različnih institucij v Evropski uniji in izhajajo iz dejstva, da bomo kmalu postali njeni člani.