Skoči na vsebino

INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA

Z namenom zagotavljanja javnosti in odprtosti delovanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti, javnih agencij, javnih skladov in drugih oseb javnega prava, nosilcev javnih pooblastil in izvajalcev javnih služb je bil sprejetZakon o dostopu do informacij javnega značaja.

Zakon tako ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja. Način posredovanja informacij javnega značaja prosilcem in v svetovni splet, zaračunljivost stroškov takšnega posredovanja, ponovno uporabo informacij javnega značaja, ceno in druge pogoje takšne uporabe ter poročanje o zagotavljanju dostopa do informacij javnega značaja pa določaUredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.

Uredba opredeljuje tudi katalog informacij javnega značaja, ki ga morajo vsi organi redno vzdrževati in na primeren način javno objavljati ter dati na vpogled prosilcem.

Vsak organ tudi določi eno ali več uradnih oseb, pristojnih za posredovanje informacij javnega značaja.

Delovanje države na tem področju spremlja Informacijski pooblaščenec.

Z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja je urejeno tudi področje ponovne uporabe informacij javnega sektorja, ki jo od nas zahteva Evropa z Direktivo 2003/98/EC. Javni sektor zbira, proizvaja, reproducira in razširja širok nabor informacij na številnih področjih dejavnosti, kot so informacije s področja sociale, gospodarstva, geografije, vremena, turizma, podjetništva, patentiranja, pravosodja, kulture, izobraževanja in politike.

Institut ponovne uporabe informacij javnega značaja pomeni večjo preglednost in dorečenost nad uporabo informacij, ki jih komercialni ali nekomercialni uporabniki dobijo od javnega sektorja. Uporaba takih dokumentov za druge namene pomeni ponovno uporabo. Bistven element ponovne uporabe je dodana vrednost informaciji javnega značaja. Javni sektor, konkretneje vsak posamezen organ, ima po določilu 1. odstavka 34. a člena ZDIJZ pravico, da ponovno uporabo v pridobitne namene zaračuna.