Skoči na vsebino

NOVICA

26. 4. 2017

28. april – svetovni dan varnosti in zdravja pri delu

28. april je tudi mednarodni sindikalni dan žalovanja za delavci, umrlimi in poškodovanimi na delovnem mestu. Na ta dan sindikalna gibanja po vsem svetu tradicionalno organizirajo žalne slovesnosti za delavci, žrtvami nezgod pri delu in poklicnih bolezni.

Mednarodna organizacija dela (ILO) je leta 2003 razglasila 28. april za svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, s čimer je želela dodatno poudariti velik pomen preprečevanja nezgod pri delu in poklicnih bolezni ter opozoriti na vedno večji pomen zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu, saj to pomembno vpliva na stanje v družbi in njen razvoj. Tema ILO kampanje 2017 je tako namenjena izboljšanju postopkov zbiranja zanesljivih podatkov o varnosti in zdravju pri delu ter njihovi uporabi in obdelavi, predvsem glede nezgod pri delu in poklicnih bolezni. 

 

Združeni narodi (ZN) so 25. septembra 2015 sprejeli globalni akcijski načrt za odpravo revščine, zmanjševanje neenakosti, zagotovitev napredka ter zaščito okolja. V ospredju nove razvojne agende je tudi spoštovanje človekovih pravic in enakosti spolov ter zagotavljanje blaginje, miru in varnosti za vse ljudi in skupnosti. S sprejetjem tega načrta je izboljšanje zmogljivosti zbiranja in uporabe zanesljivih podatkov glede varnosti in zdravja pri delu postalo za države nepogrešljivo. Trajnostni razvoj še posebej predvideva spodbujanje gospodarske rasti, polne in produktivne zaposlenosti ter dostojnega dela za vse in se osredotoča na varstvo pravic delavcev in spodbujanje varnega in zdravega delovnega okolja za vse delavce, vključno z delavci migranti in tistimi v negotovih oblikah dela. Več konvencij ILO predvideva zbiranje in uporabo zanesljivih podatkov s področja varnosti in zdravja pri delu za preventivne namene, kar je nujno potrebno za odkrivanje novih nevarnosti in nastajajočih tveganj, prepoznavanje nevarnih dejavnosti ter razvoj preventivnih ukrepov kot tudi izvajanje politik, sistemov in programov na mednarodni, nacionalni in podjetniški ravni. Takšni podatki zagotavljajo učinkovito podlago za določanje prednostnih nalog in merjenje napredka.

 

Inšpektorat RS za delo je skladno z določili Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/2011 – ZVZD-1) upravljavec evidenc prijav nezgod pri delu, zaradi katerih so delavci nezmožni za delo več kot tri delovne dni, kolektivnih nezgod, nevarnih pojavov in ugotovljenih poklicnih bolezni, ki jih delodajalci posredujejo inšpektoratu. Inšpektorat obdeluje podatke iz evidence prijav zaradi spremljanja in analiziranja vzrokov nezgod in ugotovljenih poklicnih bolezni, zaradi načrtovanja politike preprečevanja nezgod in bolezni ter statističnih namenov.

 

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v sodelovanju z inšpektoratom in še nekaterimi drugimi organizacijami že pred nekaj leti vzpostavilo možnost elektronske prijave nezgod pri delu, s čimer bi dejansko sledili usmeritvam ILO glede izboljšanja zbiranja podatkov o nezgodah pri delu in zanesljivejšemu obdelovanju ter uporabi zbranih podatkov. Žal informacijska rešitev še ni ustrezno pravno podprta, zato v praksi še ni v uporabi. IRSD zato upa, da bodo tudi usmeritve letošnjega svetovnega dneva varnosti in zdravja pri delu prispevale k uresničitvi naših prizadevanj v tej smeri. 

 

Delodajalci so sicer Inšpektoratu RS za delo v letu 2016 prijavili 9.186 nezgod, ki so se zgodile neposredno pri delu. V tem številu ni upoštevanih 88 nezgod, ki so jih delodajalci ravno tako prijavili inšpektoratu, zgodile pa so se na poti na delo ali z dela. Delodajalci so za 446 nezgod pri delu, ki so jih prijavili, presodili, da so težje, največ nezgod v letu 2016, ki so jih prijavili Inšpektoratu RS za delo, pa je bilo lažjih, in sicer 8.718. Zabeležili smo tudi 5 kolektivnih nezgod in 15 smrtnih nezgod pri delu ter 2 smrtni nezgodi, v katerih sta delavca umrla zaradi srčnega zastoja.

 

Vzroki za nezgode, v katerih so bili v letu 2016 delavci poškodovani težje ali lažje, so dokaj različni. Najpogostejši vzrok za nastanek nezgode pri delu je bila izguba nadzora nad delovno opremo (stroji, ročno orodje, transportna sredstva…) in predmeti dela, in to kar v 29,2 %. Naslednji najpogostejši vzrok za nezgode pri delu so bili zdrsi, spotiki in padci delavcev, in sicer v 19,5 %. V 15 % je bil vzrok za nezgodo pri delu materialni povzročitelj oziroma padec bremena na delavca, gibanje telesa z obremenitvijo pa v 12,9 %. Vzroke za nezgode pri delu gre iskati tudi v nizki ravni varnostne kulture, podcenjevanju tveganj in neizkušenosti delavcev ter v slabem nadzoru odgovornih oseb delodajalca.

 

Analiza podatkov po gospodarskih dejavnostih kot najbolj nevarno izpostavlja predelovalno dejavnost (oznaka dejavnosti C), saj je bilo v tej dejavnosti inšpekciji prijavljenih kar 37,6 % vseh prijavljenih nezgod. Naslednja dejavnost, v kateri so delodajalci prijavili največ nezgod, je dejavnost trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil (oznaka dejavnosti G), na katero je odpadlo 11,8 % vseh prijavljenih nezgod, sledita pa dejavnosti prometa in skladiščenja (H), v kateri so delodajalci inšpektoratu prijavili 7,3 % vseh prijavljenih nezgod, ter javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti (O), v katerih so delodajalci prijavili 7 % vseh prijavljenih nezgod. 6,9 % vseh prijavljenih nezgod je odpadlo na dejavnost gradbeništva (F).

 

Najpogostejša povzročitelja nezgod pri delu v letu 2016 sta bila stik z ostrim, koničastim, grobim materialom (25 % vseh prijavljenih nezgod) ter vodoravni ali navpični padec osebe (23,4 % vseh prijavljenih nezgod). Tretji najpogostejši način nezgode pri delu je bil udarec oziroma trčenje delavca s predmetom, in sicer se je to zgodilo v 19,3 % vseh prijavljenih nezgod pri delu, v 8,5 % vseh prijavljenih nezgod pri delu pa je bil kot način zabeleženo ujetje ali stisnjenje delavca.

 

V preteklem letu so si delavci največkrat poškodovali prste rok, kar v 29,6 % vseh prijavljenih nezgod, sledile so poškodbe nog, kolen in kolkov (12,2 % vseh prijavljenih nezgod) ter poškodbe skočnega sklepa, stopala in prstov na nogah (12,1 % vseh prijavljenih nezgod). V 10-odstotnem deležu so bile zabeležene poškodbe zapestij ter hrbtišč rok in dlani, v 8,5-odstotnem deležu pa so delavci utrpeli poškodbe rame, nadlakti, podlakti in komolca. Preostali delež poškodb je porazdeljen na druge dele telesa ali pa je bilo poškodovanih več delov telesa.

 

Analiza podatkov o starosti poškodovanih delavcev kaže, da je bilo v letu 2016 zabeleženih največ nezgod delavcev v starostni skupini od 35 do 44 let (27, 4 %), za eno odstotno točko manj nezgod je bilo zabeleženih v starostni skupina od 45 do 54 let, v starostni skupini od 25 do 34 let pa je bilo zabeleženih 25,7 % vseh prijavljenih nezgod. Delež zabeleženih nezgod v starostni skupini od 55 do 64 let znaša 10,4 %, v starostni skupini od 18 do 24 let pa 9,7 %. Med zaposlenimi, starejšimi od 65 let in mlajšimi od 18 let, smo zabeležili 0,4 % poškodovanih delavcev. Najmlajši poškodovani, katerega nezgoda je bila prijavljena Inšpektoratu RS za delo, je bil star 14 let, najstarejši pa 69 let.

 

V zadnjih nekaj letih je iz statistične analize prijavljenih nezgod razvidno, da se delež poškodovanih žensk giblje okoli četrtine vseh prijavljenih nezgod. Tudi v letu 2016 je bilo izmed vseh prijavljenih nezgod pri delu na Inšpektorat RS za delo prijavljenih 26 % nezgod, v katerih so bile poškodovane ženske.

 

V letu 2016 so delodajalci Inšpektoratu RS za delo prijavili 15 nezgod pri delu, v katerih so delavci izgubili življenje in so se zgodile na delovnem mestu ali v delovnem okolju v času opravljanja dela ali na službeni poti. Najpogosteje je bil vzrok smrtne nezgode prometna nesreča, in sicer kar v 5 primerih, v 3 primerih je bil zabeležen vzrok nezgode nasilje na delovnem mestu s strani tretje osebe, v 2 primerih je bil vzrok smrtne nezgode prevrnitev sredstva za delo na delavca, prav tako v 2 primerih pa napor, ko je delavec neposredno pri opravljanju fizičnega dela doživel srčni zastoj. Po en delavec je v letu 2016 izgubil življenje, ker ga je stisnilo govedo, zaradi padca z višine (22 m) in zaradi gibajočih se delov delovne opreme.

 

Največ smrtnih nezgod v letu 2016 se je zgodilo v dejavnosti kopenskega prometa (H49), v kateri je bilo 6 smrtno ponesrečenih, kar predstavlja 40 % vseh smrtnih nezgod. Sledita ji dejavnosti javne uprave (O84) in gozdarstvo (A02), v katerih sta bili po 2 smrtni nezgodi. V dejavnostih kmetijstva (A01), gradnje stavb (F41), proizvodnje kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav (C25), proizvodnje drugih strojev in naprav (C28) ter v dejavnosti zdravstva (Q86) pa je bil zabeležen po 1 primer smrtne nezgode delavca.

 

Največ smrtno poškodovanih je bilo starih med 40 in 49 let, in sicer kar 5 delavcev. Naslednja najbolj ogrožena starostna skupina v letu 2016 so bili zaposleni, stari med 30 in 39 let – zabeležili smo 4 smrtne nezgode. Trije primeri smrtno ponesrečenih delavcev so bili zabeleženi v starostni skupini 60 let in več, dva primera sta bila zabeležena v starostni skupini od 50 do 59 let, 1 primer pa je bil zabeležen v starostni skupini od 20 do 29 let. Najmlajši smrtno poškodovani v letu 2016 je bil star 24 let, najstarejši pa 61 let. Vsi smrtno poškodovani delavci so bili moškega spola.

 

Največ prijavljenih smrtnih nezgod v letu 2016 se je zgodilo pri delodajalcih, ki so zaposlovali od 10 do 19 oseb in pri delodajalcih z od 20 do 49 zaposlenimi. V obeh skupinah so se zgodile po 3 smrtne nezgode. Po 2 smrtni nezgodi sta bili zabeleženi pri delodajalcih, ki zaposlujejo od 100 do 149 zaposlenih, ter pri delodajalcih, ki so zaposlovali do 4 delavce. Po 1 smrtna nezgoda je bila zabeležena pri delodajalcih, ki so zaposlovali od 50 do 99 delavcev, od 150 do 199 delavcev, od 250 do 499 delavcev in pri delodajalcu z več kot 500 zaposlenimi. Zabeležena je bila tudi 1 smrtna nezgoda samostojnega podjetnika posameznika.

 

Z vidika državljanstva delavcev ugotavljamo, da se je v letu 2016 v Sloveniji smrtno poškodovalo 8 državljanov Republike Slovenije, 3 so bili državljani Bosne in Hercegovine, 3 so bili državljani Srbije, 1 pa je bil državljan Makedonije. Iz držav EU v letu 2016 v Sloveniji ni bilo smrtno poškodovanih delavcev. Glede na sklenjeno delovno razmerje smrtno poškodovanih ugotavljamo, da je bilo 10 smrtno poškodovanih delavcev zaposlenih za nedoločen čas, 5 pa za določen čas.

 

V letu 2016 inšpektorat ni prejel prijav ugotovljenih poklicnih bolezni, prijavljenih pa je bilo 23 nevarnih pojavov, to je dogodkov, ob katerih je ali bi lahko nastala premoženjska škoda, je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje delavca oziroma bi lahko prišlo do nezgode delavca, zaradi katere bi bil delavec nezmožen za delo.

 

Več informacij o delu in ugotovitvah inšpektorata je mogoče najti v poročilu o delu za leto 2016, ki je objavljeno na našem spletišču: http://www.id.gov.si/si/o_inspektoratu/javne_objave/letna_porocila/. Ugotovitve se nanašajo tako na prijavljene nezgode pri delu kakor tudi na nepravilnosti, ki so jih inšpektorji ugotovili pri inšpekcijskih nadzorih.