Skoči na vsebino

NOVICA

25. 4. 2017

Inšpektorat za delo še vedno ugotovi vsako leto več kršitev

Inšpektorji za delo so v letu 2016 opravili 14.691 inšpekcijskih pregledov in pri tem ugotovili 33.360 različnih kršitev, na njihovi podlagi izdali 10.791 različnih ukrepov in izrekli za okvirno 3,3 milijone evrov glob, je ob predstavitvi poročila o delu inšpektorata v letu 2016 strnila glavna inšpektorica RS za delo Nataša Trček. Poročilo bo do konca junija obravnavala tudi Vlada RS, ki poročilo potem predloži Državnemu zboru RS in generalnemu direktorju Mednarodnega urada za delo.

Inšpektorat RS za delo kljub manj opravljenim nadzorom še vedno ugotovi vsako leto več kršitev, tako se je v letu 2016 njihovo število povzpelo že na 33.360, je še dodala glavna inšpektorica in ob tem opozorila tudi na vse večjo inovativnost delodajalcev pri razlagi posameznih določb zakonodaje v skladu z njihovimi potrebami. Pri delodajalcih, pri katerih IRSD opravi nadzor, inšpektorji tako še vedno ugotavljajo, da je raven spoštovanja zakonodaje precej nizka.

 

Najpogosteje ugotovljene kršitve se po besedah glavne inšpektorice ponavljajo iz leta v leto, glede plačila za delo so inšpektorji v letu 2016 ugotovili celo največ kršitev do zdaj. Razlika pa je v tem, da je manj primerov neizplačila plač, ki bi se nanašala na daljše časovno obdobje, večinoma gre za neizplačilo ali zamudo pri izplačilu regresa za letni dopust ter izplačilo plač v posameznih mesecih po zakonsko določenem roku. Trčkova je med kršitvami izpostavila tudi kršitve glede delovnega časa ter zagotavljanja odmorov in počitkov delavcem, saj delodajalci še ne zaposlujejo v skladu s svojimo potrebami, vse pogosteje pa tudi ne dobijo delovne sile, ki jo potrebujejo, zato že zaposlenim nalagajo dodatno delo mimo določb zakonodaje.

 

Opozorila je tudi na vse bolj razširjeno delo otrok, ki je načeloma prepovedano in je dovoljeno samo v posameznih izjemah in po predhodnem soglasju Inšpektorata RS za delo. Inšpektorat se bo besedah glavne inšpektorice v zadnjem obdobju srečuje predvsem z agencijami, ki vlagajo zahteve za delo otrok - predvsem za snemanje oglasov in filmov, celo iz tujine. Inšpektorat tako z resornim ministrstvom že preučuje možnosti ustreznejše ureditve tega področja.

 

Inšpektorat tudi na področju varnost in zdravja pri delu ne ugotavlja izboljšanja stanja, iz nadzorov izhaja, da se večina delodajalcev še vedno ne zaveda, kako pomembno je dobro urejeno področje varnosti in zdravja pri delu, in še vedno prepogosto razmišljajo, da se jim ne more zgoditi nič nepredvidenega. Po mnenju direktorja inšpekcije za varnost in zdravje pri delu Slavka Krištofelca je zaskrbljujoče, da se je v letu 2016 še povečalo število kršitev glede izjave o varnosti z oceno tveganja in tako predstavlja že skoraj 20 % vseh ugotovljenih kršitev, pa tudi, da je delodajalcem na primer glede usposabljanja delavcev za varno delo pomembno predvsem, da pridobijo dokazila, s katerimi inšpektorjem dokazujejo, da je bilo usposabljanje izvedeno, vsebina oziroma strokovnost izvedenega usposabljanja pa za številne ni pomembna.

 

Inšpektorat pri delodajalcih ugotavlja neopazno vlogo izvajalcev medicine dela, na ugotovitvah katerih bi morali dejansko sloneti vsi ukrepi delodajalca za zagotavljanje varnega in zdravega dela, prav tako pogosto preslabo delo strokovnih delavcev za varnost in zdravje pri delu. Direktor inšpekcije je pri tem izpostavil, da je področje varnosti in zdravja pri delu pri večjih delodajalcih vseeno bolj urejeno kot pri manjših delodajalcih.

 

Kot je povedal direktor inšpekcije je inšpektorat v letu 2016 veliko pozornosti namenil dejavnosti gradbeništva, v kateri so inšpektorji opravili skoraj četrtino vseh nadzorov in izrekli tudi največ ukrepov. Predstavil je tudi nekaj podatkov o nezgodah pri delu, ki so jih delodajalci v letu 2016 prijavili Inšpektoratu RS za delo, in opozoril na prihajajoči svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, ki ga zaznamujemo 28. aprila. Tema letošnjega svetovnega dneva, ki jo vsako leto določi Mednarodna organizacija dela (MOD), je namenjena izboljšanju postopkov zbiranja zanesljivih podatkov o varnosti in zdravju pri delu ter njihovi uporabi in obdelavi, predvsem glede nezgod pri delu in poklicnih bolezni.

 

Socialna inšpekcija pa v okviru inšpektorata za delo ugotavlja, da se socialnovarstvena dejavnost večinoma izvaja strokovno in zakonito, saj se očitki iz več kot 80 % preučenih pobud za nadzor izkažejo za neutemeljene. Tudi zato je resorno ministrstvo z zadnjo spremembo Zakona o socialnem varstvu med drugim odpravilo obveznost socialne inšpekcije, da na tri leta pri vseh izvajalcih socialnovarstvene dejavnosti opravi redni inšpekcijski nadzor. S tem naj bi bilo socialni inšpekciji omogočeno tudi hitrejše odzivanje na pobude za izredne inšpekcijske nadzore.  

 

Glavna inšpektorica RS za delo Nataša Trček je glede ocene razmer na trgu dela v Sloveniji še izrazila upanje, da bo k izboljšanju razmer vsaj delno prispevalo pomanjkanje delovne sile, ki ga pri posameznih poklicih v Sloveniji že čutimo, delno pa tudi projekt, ki ga je začel v letu 2017 izvajati IRSD, sofinanciran pa je iz sredstev Evropskega socialnega sklada, Odpravimo konflikte na delovnem mestu. Projekt je namenjen ozaveščanju o možnosti posredovanja v sporu med delavcem in delodajalcem ter svetovanju delodajalcem glede pomena zagotavljanja dostojnega dela zaposlenih, zlasti varnega in zdravega delovnega okolja. Inšpektorat bo skušal s tem projektom predstaviti tudi nov koncept dela in novo usmeritev, ki je bliže konceptu dela večine evropskih nadzornih organov na področju delovnih razmerij, in sicer predvsem svetovanje delodajalcem s ciljem izboljšanja pogojev za delavce tako na področju delovnih razmerij kot pri zagotavljanju varnega in zdravega delovnega okolja in delovnih mest - v nasprotju z zdajšnjo predvsem kaznovalno in prekrškovno vlogo inšpektorata.