NOVICA
28. APRIL 2012 SVETOVNI DAN VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU IN MEDNARODNI SINDIKALNI DAN ŽALOVANJA ZA UMRLIMI DELAVCI
Svetovna gospodarska in finančna kriza je v preteklih letih globoko zarezala v vsa področja in tudi področje varnosti in zdravja pri delu ni nikakršna izjema. Vse to se v končni obliki kaže predvsem v slabšem odnosu med delavci in delodajalci. Ustreznost delovnih pogojev ni več tisti izraziti dejavnik, ki smo ga v preteklih letih zaznavali kot izstopajočega, so pa psihosocialni dejavniki tisti, ki preko različnih oblik vplivajo tudi na varno in zdravo opravljanje dela. Žal v času gospodarskih težav tudi interes delodajalcev glede zagotavljanja varnega in zdravega dela delavcem upada, zaradi česar se povečuje možnost nastanka nezgod pri delu in posledično odsotnost delavcev. Določenemu številu delodajalcev se vlaganje v varnost in zdravje pri delu zdi nesmiselno, ker vložena sredstva kratkoročno ne prinašajo »dobička«, ne razmišljajo pa dolgoročno in iz različnih zornih kotov. Novi Zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki je stopil v veljavo v začetku decembra 2011, je uvedel določene spremembe, ki naj bi izboljšale stanje na področju varnega in zdravega dela. Tako imenovana dobra klima je vsekakor zdravilo za večji motiv, kar pomeni večjo storilnost in rast produktivnosti. Žal pa kriza ustvarja ravno nasprotno situacijo, zato je preventivna vloga IRSD na tem področju toliko bolj pomembna.
Inšpektorji s področja varnosti in zdravja pri delu izvajajo inšpekcijske nadzore pri delodajalcih glede zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu v vseh dejavnostih ter v zvezi z vsemi osebami, ki so navzoče v delovnem procesu posameznega delodajalca. V ta namen se izvajajo redni, izredni in kontrolni inšpekcijski nadzori, med katerimi pa že kar nekaj zadnjih let po številu močno izstopajo izredni inšpekcijski nadzori. To so nadzori na osnovi pritožb in prijav delavcev zaradi domnevnih kršitev zakonodaje s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ali pa zaradi s strani inšpektorata vnaprej načrtovanih inšpekcijskih pregledov le v posameznih dejavnostih oz. v zvezi s konkretnimi dejavniki tveganja. Inšpektorat RS za delo namreč na osnovi analiz ugotovitev inšpekcijskih nadzorov za vsako leto pripravi usmeritve, po katerih se izvedejo poostreni pregledi v tistih panogah ali v zvezi s tistimi dejavniki, za katere se ugotovi, da še vedno niso ustrezno urejeni. Izredni nadzori v zadnjih letih zaradi zahtevnosti nadzorovane problematike zahtevajo od pristojnega inšpektorja veliko več poglobljenega in specifičnega znanja ter izkušenj, dodatne priprave in več časa.
Graf 1: Število inšpekcijskih nadzorov na področju varnosti in zdravja pri delu, leto 2009 - 2011, IRSD
Graf 2: Število ukrepov na področju varnosti in zdravja pri delu, leto 2009 - 2011, IRSD
Graf 3: Delež (%) najpogosteje ugotovljenih kršitev na področju varnosti in zdravja pri delu, 2011, IRSD
Delodajalci so dolžni na Inšpektorat RS za delo prijaviti vsako nezgodo pri delu s smrtnim izidom oz. nezgodo pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni ter tudi vsako kolektivno nezgodo, nevarni pojav in ugotovljeno poklicno bolezen. Število prijavljenih nezgod se v zadnjih letih stalno zmanjšuje. Tako je bilo za leto 2011 s strani delodajalcev prijavljenih skupaj 12.785 nezgod pri delu, kar je 15% manj kot v letu 2010. Vzrok za padec števila prijavljenih nezgod je verjetno tudi v recesiji in posledično zmanjševanju obsega nevarnejših del v gradbeništvu in industriji. Med temi prijavljenimi nezgodami je bilo 25 nezgod pri delu s smrtnim izidom, 507 nezgodi s težjimi poškodbami, 12.231 z lažjimi poškodbami ter 22 kolektivnih nezgod pri delu. Na osnovi prijav je bilo obravnavanih 20 smrtnih nezgod pri delu, 140 nezgod pri delu s težjimi poškodbami, 2 kolektivni nezgodi pri delu ter tudi 2 nevarna pojava. Od obravnavanih 20 smrtnih nezgod in med katerimi ni tistih, ki so se dogodile na poti na delo, z dela ali je šlo za usodne zdravstvene težave delavcev, jih je bilo neposredno raziskanih 18.
V letu 2012 je Inšpektorat RS za delo že obravnaval 8 nezgod pri delu, s katerimi je bil seznanjen od različnih prijaviteljev (delodajalec, policija) in v katerih se je smrtno poškodovalo 8 delavcev. V 6 primerih je šlo za padec bremen na delavce in sicer v dveh primerih za padec drevesa med podiranjem, v enem za padec s tovornjaka naložene hlodovine, za porušitev zidu, za padec 1500 kg težkega zvarjenca ter za prevrnitev lesenega zložaja z viličarja. En delavec se je smrtno poškodoval tudi zaradi padca z višine okoli 8m skozi nezavarovano odprtino, v enem primeru pa je delavec umrl na službeni vožnji tovornjaka, in sicer med postankom na počivališču. Vzrok za smrt voznika v zadnjem primeru še ni poznan.
Lahko ugotovimo, da se tudi v letu 2012 nadaljuje trend večjega števila smrtnih nezgod, ki se dogodijo med podiranjem dreves. Zelo pogosto se dogaja, da se med podiranjem dreves ne upoštevajo določila Pravilnika o varstvu pri delu v gozdarstvu. V enem od konkretno obravnavanih primerov se je drevo podiralo na neustrezen način, saj ni bila upoštevana zahteva po stojišču delavca med podiranjem ter v zvezi s tem tudi težišče drevesa, sam nagib terena ter možnost umika. Dodatno pa je bilo podirajoče drevo še vlečeno v predvideno smer padanja s traktorskim vitlom. Prekomerno vlečenje in zateganje s traktorskim vitlom je še med samim podžagovanjem povzročilo prenapetosti podirajočega debla in do sprostitve le teh je prišlo še pred koncem postopka podžagovanja s tem, ko se je drevo »razcepilo« pri panju. Odcepljeni del je pri tem s svojo gibalno silo tako hudo poškodoval delavca, da je ta umrl na kraju nezgode (Sliki 1 in 2). Pri tem pa ni bilo ugotovljene samo neustrezno podiranje, temveč tudi druge nepravilnosti, predvsem v zvezi z uporabo delovne opreme (motorne žage) in uporabe osebne varovalne opreme (zaščitna čelada).
Sliki 1in 2: Neustrezno podrto drevo, ki je posledično povzročil smrt sekača (Vir: IRSD)
Tudi druga obravnavana smrtna nezgoda v gozdu se je zgodila pri podiranju dreves. Vse prevečkrat se dogaja, da podrto drevo obvisi na drugem drevesu, med »reševanjem« obviselega drevesa pa le to zaradi nepravilnega postopka (podiranje drevesa na katerem je obviselo odžagano drevo) pogosto pade na prisotnega delavca. To se je zgodilo tudi v tem primeru. Delavec je kljub uporabi potrebne in zahtevane osebne varovalne opreme umrl.
Les kot takšen je bil v povezavi s smrtjo delavca v letu 2012 še v dveh primerih. V enem od teh je leseni zložaj (dimenzij 4mx1,1mx1m) pri nenadnem zaviranju zdrsnil z vilic viličarja, ki je ta zložaj prenašal. Pri tem se je zložaj razsul (Slika 3) in z vso močjo stisnil delavca, ki se je v tistem trenutku nahajal pred viličarjem in pomagal pri razlaganju, ob drug zložaj. Poškodbe so bile tako hude, da je delavec teden dni kasneje v bolnišnici umrl. Upravljavec viličarja kot tudi umrli delavec sta bila usposobljena za varno opravljanje in zdravstveno pregledana, viličarist pa je bil tudi seznanjen z navodili za varno delo z viličarji in z navodili za varno delo pri skladiščenju. Nenadno in sunkovito zaviranje ni dovoljeno, je pa upravljavec viličarja storil ravno to iz razloga, ker se je sodelavec nepričakovano znašel pred viličarjem. Kljub nagnjenim vilicam viličarja nazaj je prišlo do zdrsa zložaja z vilic, najverjetneje tudi iz razloga, ker je bila zunanja temperatura nizka in je deloma poledeneli material še bolj drsljiv. Dodatna pozornost v takšnih primerih vsekakor ni odveč.
Slika 3: razsuti zložaj lesenih desk, ki so usodno stisnile delavca (Vir: IRSD)
V drugem primeru pa je prišlo do padca hloda s transportnega tovornjaka. Pri pripravi na razkladanje bukove hlodovine so bila odstranjena jermena za varen transport, istočasno pa so se spustila zgornja kovinska pridržala na nivo preko katerega bi se lahko nepritrjeni oz. nezavarovan hlodi skotalili. Dejansko se je to tudi zgodilo in en hlod je padel na delavca, ki je v tem času stal v neposredni bližini (Slika 4). Delavec je na mestu nezgode umrl.
Slika 4: padec hloda na delavca med pripravo za razložitev hlodovine (Vir:IRSD)
Še ena smrtna nezgoda, katere raziskava je bila v času priprave prispevka s strani pristojnega inšpektorja že zaključena, se je zgodila pri razširjanju odprtine v predelni steni stanovanjske hiše. Ko je delavec udaril po steni (po izobrazbi zidar), se je le ta v celoti podrl. Čeprav je delavec odskočil nazaj, ga je del zidu zadel. Zaradi poškodb lobanjskega dna, vratu in pljuč je umrl. Pri izvajanju predhodno omenjenih del ni bilo na razpolago nikakršnih navodil ali usmeritev. Vse kar je delodajalec pripravil v zvezi s tem, so bile skice tlorisov prostorov z označenimi stenami, katere je bilo potrebno delno ali v celoti porušiti. Tako so bili delavci pri izvajanju teh del dejansko prepuščeni svoji iznajdljivosti, znanju in izkušnjam.
Predhodno so predstavljene le tiste smrtne nezgode pri delu v letu 2012, ki so bile neposredno raziskane ter so istočasno tudi najbolj značilne in katerim bi se lahko z upoštevanjem zahtev varnosti in zdravja pri delu ter dobre prakse nedvomno izognili.
Na splošno pa se število smrtnih nezgod pri delu se v obdobju zadnjih desetih let kar občutno spreminja, je pa od leta 2007 dalje ponovno opaziti zmeren, vendar pa stalen trend upadanja števila teh nezgod. Podrobneje to predstavlja spodnji graf 4, ki vključuje tudi leto 2012 ( do vključno 24. aprila) ter primerjavo z istim obdobjem v letu 2011.
Graf 4: Število smrtno poškodovanih delavcev, 1998 - 2011, IRSD
Vzroki za nastanek smrtnih nezgod so zelo različni in se iz leta v leto spreminjajo, ne moremo pa mimo ugotovitve, da vedno izstopa število tistih, ki so v zvezi s premikajočimi vozili in gradbeno mehanizacijo, padcem oz. prevrnitvijo sredstev za delo, pri čemer delavca stisne, nadalje z gibajočimi deli strojev, neposrednim udarom električnega toka, porušitvijo brežin izkopov, padcev delavcev z višine ter v zadnjem času vedno pogosteje tudi v zvezi z nasiljem nad delavci s strani tretjih oseb. V letu 2011 je bil najpogostejši vzrok za smrtno nezgodo padec, zdrs ali prevrnitev sredstva za delo in stisnitev delavca v 6 primerih in sicer je v 2 primerih šlo za padec drevesa na delavca med podiranjem, v 2 primerih za prevrnitev kovinske konstrukcije na delavca, v 1 primeru za prevrnitev viličarja na delavca ter v enem primeru zdrs vlečnega goseničarja v gozdu preko delavca. Naslednji najpogostejši vzrok nastanka smrtnih poškodb so gibajoči deli strojev, katerim so bili med obratovanjem izpostavljeni delavci. To se je v preteklem letu zgodilo v 3 primerih. Neposredni vpliv električnega toka na delavca, ko se le ta dotakne električno prevodnih delov, je bil preteklo leto vzrok za smrt v 2 primerih, v 2 primerih pa se je med gradbenimi deli porušila brežina in zasula delavca. Nasilje na delovnem mestu pa je dejavnik, ki v preteklosti ni bil posebno izpostavljen, ga bo pa potrebno v prihodnosti resno obravnavati. V letu 2011 je bil vzrok za smrt kar v 2 primerih, ko je prišlo do uboja delavca in delavke zaradi oboroženega ropa.
Graf 5: Vzroki obravnavanih smrtnih nezgod pri delu, 2007 - 2011, IRSD
Umrli delavci izhajajo iz vseh starostnih skupin, vendar jih že vsa leta največ iz starostnih skupin od 40-49 let in od 50-59 let. V zadnjih petih letih je bilo kar 60% umrlih delavcev iz teh dveh starostnih skupin. Samo v letu 2011 pa je bil ta delež kar 75%. Najpogostejši vzrok za smrt delavcev v predhodno omenjenih starostnih skupinah je bil v letu 2011 padec, zdrs ali prevrnitev sredstva za delo ter stisnitev delavca. V starostnih skupinah do 19 let in preko 60 let je smrtnih nezgod malo, v zadnjih 30 petih letih dobre 3%, v lanskem letu pa po 1% iz vsake skupine. Pri mlajšem delavcu je smrtni nezgodi vsekakor pomembno botrovala tudi neizkušenost, pri starejšem delavcu pa predvsem nepazljivost.
Graf 6: Starost umrlih delavcev, 2007 - 2011, IRSD
Največ smrtnih nezgod pri delu se dogodi delodajalcem, ki imajo kot glavno dejavnost registrirano gradbeništvo. V preteklih letih je bil delež smrtnih nezgod delavcev, zaposlenih pri teh delodajalcih, med 40% in 50%, v letu 2011 pa se je znižal na 25%. Nikakor pa ne moremo mimo dejstva, da pa se je v letu 2011 močno povečal delež umrlih delavcev, zaposlenih pri delodajalcih, ki kot glavno dejavnost opravljajo gozdarska dela. Največ smrtnih nezgod se ne zgodi na lokaciji sedeža delodajalca, temveč na »terenu«. V preteklih letih se je tako v povprečju vsaka četrta smrtna nezgoda dogodila na lokaciji delodajalca, v letu 2011 pa je bilo takšnih nezgod 1/3. Zunaj lokacije delodajalca so tako v letu 2011 prevladovale nezgode pri vzdrževalnih delih na terenu, na gradbiščih, v gozdu ter prometne nezgode poklicnih šoferjev.
Graf 7: Lokacija nezgod pri delu, v katerih so se smrtno poškodovali delavci, 2007 - 2011, IRSD
Po številu zaposlenih pri delodajalcih, kjer je v preteklih letih prihajalo do smrtnih nezgod pri delu, močno izstopajo tisti, ki so imeli do 49 zaposlenih. Pri teh delodajalcih se je zgodila kar polovica vseh smrtnih nezgod. Če pa tem delodajalcem prištejemo še samozaposlene osebe, pa predstavlja ta delež kar 60%. To velja tudi za leto 2011 z dodatno ugotovitvijo, da pa se je v tem letu močno povečalo število umrlih samozaposlenih oseb s kar 20% deležem in to predstavlja v letu 2011 največji delež izmed vseh skupin delodajalcev po številu zaposlenih. V obravnavanem letu je bil najpogostejši vzrok smrti samozaposlene osebe neposredno delovanje električnega toka v dveh primerih ter uboj na delovnem mestu, padec z višine ter delovanje gibljivih delov stroja. Skoraj v vseh primerih so bili ti delavci pri opravljanju del sami in težko se je izogniti razmišljanju, da bi že zgolj prisotnost drugih oseb ob nezgodi morda lahko rešila življenje kateremu od njih.
Graf 8: Število smrtnih nezgod pri delu glede na število zaposlenih , 2007 - 2011, IRSD
Večina umrlih delavcev je bilo v zadnjih letih državljanov Republike Slovenije. To velja tako za leto 2011 kakor tudi za pretekla leta. Tako predstavlja delež umrlih delavcev s slovenskim državljanstvom v preteklih letih 71%. V letu 2011 je bil ta delež celo 85%. Vsi ostali umrli delavci v letu 2011 so prihajali iz držav bivše Jugoslavije, največ od teh pa jih je bilo iz Bosne in Hercegovine in to skoraj 64%. Iz držav EU sta v Sloveniji v zadnjih petih letih umrla dva delavca.
Graf 9: Državljanstvo smrtno poškodovanih delavcev, 2007 - 2011, IRSD
Med umrlimi v letu 2011 je bila tudi ena delavka, kar se ne dogaja posebno pogosto. Umrla je zaradi nasilja s strani tretje osebe na delovnem mestu. Zadnjo umrlo delavko pred tem pa smo beležili v letu 2008.
Največ umrlih delavcev v zadnjih letih je imelo z delodajalci sklenjene pogodbe za nedoločen čas. Ostali umrli so imeli sklenjene pogodbe za določen čas, v posamičnih primerih pa so inšpektorji ugotavljali tudi sum zaposlovanja na črno. V letu 2011 je imelo 12 umrlih delavcev sklenjene pogodbe za nedoločen čas. Vsi ti delavci so bili slovenski državljani. Ostali umrli delavci pa so imeli pogodbe za določen čas, in sicer so bili od teh 4 slovenski državljani in 3 državljani držav bivše Jugoslavije. V letu 2011 je bila obravnavana ena nezgoda pri delu, kjer se je sumilo na zaposlitev na črno.
Graf 10: Zaposlitveni status smrtno poškodovanih delavcev, 2007 - 2011, IRSD
Ljubljana, april 2012