Skoči na vsebino

NOVICA

Za izboljšanje varnosti in zdravja mladih delavcev ter odpravo dela otrok

28. april 2018, svetovni dan varnosti in zdravja pri delu

V letu 2018 se Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu (28. april) in Svetovni dan boja proti delu otrok (12. junij) združujeta v skupno kampanjo za izboljšanje varnosti in zdravja mladih delavcev ter odpravljanja dela otrok. Namen skupne kampanje je pospešiti ukrepe za zagotavljanje varnega dela in varnega delovnega okolja za vse delavce do leta 2030 in dokončanje vseh oblik dela otrok do leta 2025. Ti cilji, ki bodo v korist naslednje generacije svetovne delovne sile, zahtevajo usklajen in celosten pristop k odpravi otroškega dela in spodbujanju preventive na področju varnosti in zdravja pri delu. Na svetu je 541 milijonov mladih delavcev, kar predstavlja več kot 15 odstotkov svetovne delovne sile. V to skupino uvrščamo tudi 37 milijonov otrok, ki opravljajo otrokom nevarna dela. Ti delavci utrpijo za 40 odstotkov več nezgod pri delu kot delavci, ki so starejši od 25 let. Veliko je dejavnikov, ki lahko povečajo ranljivost mladih do tveganj za varnost in zdravje pri delu – nižja fizična in psihološka stopnja razvoja, pomanjkanje delovnih izkušenj in nezadostno usposabljanje. Omejeno prepoznavanje tveganj in pomanjkanje pogajalske moči mlade delavce potiska v izvajanje nevarnih nalog in v delo na delovnih mestih, na katerih prevladujejo slabi delovni pogoji. V letu 2017 je Inšpektorat RS za delo prejel 1.102 prijavi nezgod pri delu, v katerih so bili poškodovani delavci v starostni skupini od 15 do 24 let, od tega 32 težjih in 1 smrtne. Glede na prejšnja leta opažamo, da število poškodovanih delavcev v tej starostni kategoriji narašča (leto 2016: 915 nezgod, leto 2015: 789 nezgod). Letošnja skupna kampanja tako poudarja ključni pomen obravnavanja izzivov izboljšanja varnosti in zdravja mladih delavcev ter odpravljanja dela otrok. Ne opredeljuje le spodbujanja dostojnega zaposlovanja mladih, temveč se zavzema tudi za povezovanje teh prizadevanj za boj proti nevarnemu otroškemu delu.


Težje in lažje nezgode pri delu v letu 2017

 

Delodajalci so Inšpektoratu RS za delo v letu 2017 prijavili 9.781 nezgod pri delu. V tem številu ni upoštevanih 77 nezgod, ki so se zgodile na poti na delo ali z dela in ena smrtna nezgoda, pri kateri vzrok ni bil nezgoda pri delu. Med vsemi prijavljenimi nezgodami je bilo 458 nezgod pri delu (brez nezgod na poti na delo oziroma z dela), za katere so delodajalci menili, da so težje. Največ nezgod, prijavljenih inšpektoratu, je lažjih, v letu 2017 jih je bilo 9.289. Poleg težjih in lažjih nezgod so delodajalci v letu 2017 inšpektoratu prijavili tudi 17 kolektivnih nezgod, 17 nezgod, ki so imele za posledico smrt delavca in 1 smrtno nezgodo, pri kateri se je izkazalo, da je šlo za samomor. Inšpektorat je bil obveščen tudi o 2 nezgodah, za katere pa se je izkazalo, da smrtno ponesrečena nista imela statusa zaposlenega, ampak sta bila občana.

 

Tako je bila v letu 2017 poglavitni vzrok za nastanek nezgod, v katerih so bili delavci poškodovani, izguba nadzora nad delovno opremo (stroji, ročno orodje, transportna sredstva, ipd.), in to kar v 29,8 %, kar je glede na leto 2016 za 0,6 % več. Še vedno ugotavljamo, da delavci nevarnostim, ki jih povzroča delovna oprema, pri opravljanju dela ne namenjajo zadostne pozornosti. Inšpektorji ugotavljajo, da pogosto prihaja do nedovoljenih posegov v notranjost stroja v času delovanja, da varnostne naprave ne delujejo, da se ne upošteva navodil za varno delo ter da delavci večkrat improvizirajo in delovno opremo uporabljajo nenamensko. Kot naslednji najbolj pogosti vzrok za nezgode pri delu so bili v letu 2017 zdrsi, spotiki in padci delavcev (na nižji nivo, na istem nivoju in neopredeljeni padci), in to v 19,5 %. Ugotavljamo, da so prometne poti, po katerih se gibljejo delavci v delovnem procesu, slabo vzdrževane, založene in tudi slabo označene. Večkrat prihaja do zdrsov in padcev delavcev zaradi uporabe neustreznih, nenamenskih in neustrezno vzdrževanih lestev. V 14,9 % je bil vzrok za nezgodo pri delu materialni povzročitelj oziroma padec bremena na delavca.

 

Pri analizi nezgod glede na posamezne gospodarske dejavnosti lahko najprej izpostavimo predelovalno dejavnost (SKD dejavnost C), saj iz statističnih podatkov izhaja, da se je v tej dejavnosti v letu 2017 zgodilo kar 26,5 % vseh prijavljenih nezgod. Ugotavljamo, da se je v tej dejavnosti število prijavljenih nezgod v primerjavi z letom 2016 zmanjšalo za dobrih 11 % (37,6 % vseh prijavljenih nezgod v letu 2016). Znotraj predelovalne dejavnosti izstopata dejavnost proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov (SKD dejavnosti C24 in C25), v katerih je bilo zabeleženih 29,7 % prijavljenih nezgod pri delu, ter dejavnost proizvodnje električnih naprav, drugih strojev in naprav, kjer je bilo zabeleženih 18,1 % vseh prijavljenih nezgod v predelovalni dejavnosti. V predelovalni dejavnosti izpostavljamo še proizvodnjo izdelkov iz gume (SKD dejavnost C22), v kateri smo zabeležili 8,0 % prijavljenih nezgod, proizvodnjo živil (SKD dejavnost C10) s 7,7 % prijavljenih nezgod pri delu in dejavnost obdelave ter predelave lesa (SKD dejavnost C16), v kateri smo zabeleženih 6,2 % prijavljenih nezgod glede na celotno predelovalno dejavnost. Naslednja dejavnost, v kateri so delodajalci prijavili največ nezgod pri delu, je dejavnost trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil (SKD dejavnost G), v kateri je bilo zabeleženih 11 % prijavljenih nezgod. Sledi dejavnost prometa in skladiščenja (SKD dejavnost H), v kateri so delodajalci inšpektoratu prijavili 8,3 % nezgod. S 7,2 % prijavljenih nezgod sledi dejavnost gradbeništva (SKD dejavnost F) ter dejavnost javne uprave, obrambe in socialne varnosti (SKD dejavnost O), v kateri smo zabeležili 7,0 % prijavljenih nezgod. Dejavnosti, v katerih se je zgodilo od 2,7 % do 6,1 % prijavljenih nezgod pri delu, so strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (SKD dejavnost M), gostinstvo (SKD dejavnost I), dejavnost izobraževanja (SKD dejavnost P), druge raznovrstne poslovne dejavnosti (SKD dejavnost N) ter dejavnost zdravstvenega in socialnega varstva (SKD dejavnost: Q).

 

Kakor pri vzrokih za nastanek nezgod pri delu tudi pri načinu nastanka nezgod že nekaj let opažamo, da so ti skoraj identični. Tako kot v letu 2016 se je tudi v letu 2017 25,0 % vseh nezgod zgodilo zaradi stika z ostrim, koničastim ali grobim materialom. Do 24,6 % vseh prijavljenih nezgod je prišlo zaradi trčenja delavca ob oviro, v 19,6 % pa je bil način povzročitve poškodbe udarec oziroma trčenje delavca s predmetom. V 7,6 % nezgod pri delu je bil kot način nastanka poškodbe zabeležen ujetje ali stisnjenje delavca.

 

V preteklem letu so si delavci največkrat poškodovali prste rok, in to kar v 29,2 % primerov glede na vse prijavljene nezgode. Sledijo poškodbe skočnih sklepov, stopal in prstov na nogah s 14,5 % ter poškodbe nog, kolen in kolkov s 14,0 %. V 10,6 % so bile zabeležene poškodbe vratu, glave in obraza. Delavci so utrpeli tudi poškodbe rame, nadlahti, podlahti in komolca v 9,3 %, poškodbe zapestij, hrbtišč rok in dlani pa v 9,0 %. Druge poškodbe so porazdeljene na ostale dele telesa ali pa je bilo poškodovanih več delov telesa. 

 

Po mestu nastanka nezgode se je največ nezgod zgodilo na običajnem delovnem mestu, in sicer v 87,4 %.

 

Analiza podatkov po starosti poškodovanih delavcev kaže, da je bilo 77,6 % poškodovanih starih med 25 in 54 let. V tej starostni skupini so bili najpogosteje poškodovani delavci, stari od 35 do 44 let (27,1 % vseh prijavljenih nezgod), 25,4 % nezgod pa je bilo zabeleženih v starostni skupini od 45 do 54 let. V starostni skupini od 25 do 34 let je bilo zabeleženih 25,1 % vseh prijavljenih nezgod. Delež zabeleženih nezgod v starostni skupini od 55 do 64 je znašal 10,9 %, v starostni skupini od 18 do 24 let pa 11,0 %. Med zaposlenimi, starejšimi od 65 let in mlajšimi od 18 let, smo zabeležili 0,5 % poškodovanih delavcev. Najmlajši poškodovani, katerih nezgode so bile prijavljene inšpektoratu, so bili stari 15 let. Teh poškodb je bilo 5 in so bile prijavljene kot lažje. Vzroki poškodb so bili urezi z nožem (v dveh primerih), stisnjenje prsta (v enem primeru) ter udarnina rok (v dveh primerih). Najstarejša poškodovana sta bila stara 72 let. Poškodbi sta bili prijavljeni kot lažji – v enem primeru je šlo za urez z ostrim predmetom, v drugem pa je poškodovanca ugriznila žival.

 

V letu 2017 je bilo izmed vseh prijavljenih nezgod pri delu 27,4 % nezgod, v katerih so bile poškodovane ženske, v drugih 72,6 % prijavljenih nezgod pri delu so bili poškodovani moški. 


Smrtne nezgode pri delu v letu 2017

 

V letu 2017 so delodajalci ali policija seznanili Inšpektorat RS za delo s 17 nezgodami pri delu, ki so imele za posledico smrt delavca in so se zgodile na delovnem mestu ali delovnem okolju v času opravljanja dela ali na službeni poti. V letu 2017 je bil Inšpektorat RS za delo seznanjen tudi s tremi (3) smrtnimi primeri, ki jih nismo vključili v svojo statistiko smrtnih nezgod, saj je bil v 1 primeru vzrok smrti samomor, v dveh (2) primerih pa je bil smrtno ponesrečen občan.

 

Vzroki smrtnih nezgod v letu 2017 so bili različni. Najpogosteje so se delavci smrtno poškodovali v prometnih nesrečah, in sicer v petih (5) primerih, od tega se je ena zgodila v tujini. V dveh (2) primerih je bil vzrok smrtne nezgode porušitev izkopa oziroma brežine – enega delavca je zasula izkopana zemlja v vinogradu, drugega pa zemlja skupaj s podrto steno zidanega objekta. Dva (2) delavca sta umrla zaradi prevrnitve sredstva za delo, in sicer se je na enega delavca prevrnila kanalizacijska cev, na drugega pa del jeklene strešne konstrukcije, ki jo je delavec varil. Gradbena mehanizacija je bila vzrok dveh (2) smrtnih nezgod – v enem primeru je delavca udarila žlica dvigala, v drugem pa je na delavca padla roka avto črpalke za beton. Po ena smrtna nezgoda se je zgodila zaradi padca delavca z balkona brez ograje, zaradi spotika delavca med umikanjem padajočemu drevesu ter udarca z glavo ob skalo in zaradi udara električne napetosti. Zabeležili smo po tudi en primer smrtne nezgode delavca zaradi prevrnitve traktorja in stisnjenja delavca v kabini traktorja, zaradi stisnjenja delavca med vrata tovornega vozila in tovor zaradi burje (v tujini) ter zaradi nasilja na delovnem mestu.

 

Največ smrtnih nezgod se je v letu 2017 zgodilo v dejavnosti gradbeništva (SKD dejavnost F), v kateri so bili smrtno poškodovani 4 delavci, kar predstavlja slabo četrtino vseh prijavljenih smrtnih nezgod. Sledila ji je dejavnost kopenskega prometa in cevovodnega transporta (SKD dejavnost H49), v kateri so se zgodile 3 smrtne nezgode, po 2 delavca pa sta umrla pri delodajalcih, ki so imeli priglašene strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (SKD dejavnost M), predelovalne dejavnosti (SKD dejavnost C) in dejavnost kmetijstva (SKD dejavnost A). V dejavnostih gostinstva (SKD dejavnost I), prometa in skladiščenja (SKD dejavnost H), v finančni in zavarovalniški dejavnosti (SKD dejavnost K) in v drugih poslovnih dejavnostih (SKD dejavnost N) je umrl po en (1) delavec. 

 

V letu 2017 je bilo največ smrtno poškodovanih delavcev, in sicer kar šest (6), starih med 40 in 49 let, kar predstavlja skoraj tretjino vseh smrtno ponesrečenih. V tej starostni skupini je bilo največ smrtno ponesrečenih tudi v letih 2016, 2014 in 2011. Naslednja najbolj ogrožena starostna skupina v letu 2017 so bili zaposleni, stari med 30 in 39 let, kjer je bilo zabeleženih pet (5) smrtnih nezgod. Trije primeri smrtno poškodovanih delavcev so bili zabeleženi v starostni skupin od 50 do 59 let, dva primera v starostni skupini 60 let in več, en primer smrtne nezgode pa je bil zabeležen v starostni skupini od 20 do 29 let. Najmlajši smrtno poškodovan v letu 2017 je bil star 20 let, najstarejši pa 65 let. 

 

Največ prijavljenih smrtnih nezgod v letu 2017 se je zgodilo pri delodajalcih, ki so zaposlovali od 20 do 49 oseb, in sicer kar pet (5). Trije (3) smrtni primeri so bili zabeleženi pri delodajalcih, ki so zaposlovali do štiri delavce, dva (2) smrtna primera pa smo zabeležili pri delodajalcih, ki so zaposlovali od 50 do 99 delavcev. Po en (1) primer smrtnih nezgod smo zabeležili pri samozaposlenih osebah, pri delodajalcih z od 5 do 9 zaposlenimi, pri delodajalcih z od 250 do 499 zaposlenimi ter pri delodajalcih s 500 in več zaposlenimi, en smrtno ponesrečeni je imel status kmeta. V dveh primerih smo ugotavljali tudi sum zaposlovanja na črno, ko naj bi en (1) smrtno ponesrečeni delavec nezakonito opravljal delo pri delodajalcu z do 4 zaposlenimi, en (1) smrtno ponesrečeni pa je bil prisoten pri opravljanju del na kmetiji.

 

V letu 2017 je bilo 16 smrtno poškodovanih delavcev moškega spola. Ena smrtno poškodovana, ki je umrla zaradi napada tretje osebe, je bila ženskega spola.

 

Delo v Republiki Sloveniji poleg delavcev s slovenskim državljanstvom opravljajo tudi tujci, ki prihajajo tako iz držav EU kakor tudi iz držav, ki niso članice EU. V letu 2017 se je v Sloveniji smrtno poškodovalo devet (9) državljanov Republike Slovenije, sedem (7) smrtno poškodovanih je prihajalo iz drugih držav nekdanje Jugoslavije, in sicer je bilo pet (5) državljanov Bosne in Hercegovine, en (1) državljan Srbije in en (1) državljan Makedonije. En (1) umrli delavec je bil državljan EU (Bolgarija).