Skoči na vsebino

NOVICA

Raven spoštovanja pravic delavcev še ni na želeni ravni

Poročilo o delu Inšpektorata RS za delo za leto 2017

Inšpektorji vseh treh inšpekcij, ki delujejo v okviru Inšpektorata RS za delo (IRSD), so v letu 2017 opravili 14.541 inšpekcijskih pregledov, ugotovili 29.513 različnih kršitev in na podlagi tega izdali 10.534 različnih ukrepov ter izrekli za nekaj več kot 3 milijone evrov glob, je na današnji novinarski konferenci predstavila glavna inšpektorica Nataša Trček in dodala, da število prijav kršitev kljub koncu gospodarske krize ne upada. IRSD je v letu 2017 prejel kar 6.777 novih prijav, pri čemer se ji je kar 5.573 nanašalo na področje delovnih razmerij. IRSD tako ocenjuje, da je raven spoštovanja delovnopravne zakonodaje v Sloveniji še vedno zaskrbljujoča, čeprav vsaj na področju delovnih razmerij IRSD nima pregleda nad celotnim spektrom delodajalcev, saj nadzore - glede na število prijav - opravlja predvsem na podlagi prijav.

 

Na področju nadzora delovnih razmerij - na katerem je število ugotovljenih kršitev na primer od leta 2008 (tudi ob precej zmanjšanem številu inšpektorjev in vse težavnejših nadzorih) naraslos 5.466 na 11.363 kršitev v letu 2017 - IRSD še vedno (že od leta 2009) največ kršitev ugotavlja na področju plačila za delo in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (neizplačilo  plače in zamujanje pri izplačilu plače, neizplačilo dodatkov za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (nočno, nadurno delo), neizplačilo oziroma zamujanje pri izplačilu regresa za letni dopust,…). V letu 2017 so inšpektorji ugotovili kar 6.064 kršitev glede plačila za delo (2016: 5.013, 2015: 3.776, 2014: 3.542, 2013: 3.601), med njimi so najbolj izstopale kršitve v zvezi s plačilnim dnem ter (ne)izplačilom regresa za letni dopust, res pa je, da je IRSD temu področju dal tudi velik poudarek. 

 

Na drugo mesto po številu kršitev na področju delovnih razmerij se uvrščajo kršitve v zvezi z zaposlovanjem v širšem smislu (1.732), tem pa sledijo kršitve glede evidenc na področju dela in socialne varnosti (1.152) in kršitve glede delovnega časa ter zagotavljanja odmorov in počitkov (733). Tudi v letu 2017 je bil IRSD pozoren na prepoved sklepanja pogodb civilnega prava v nasprotju z Zakonom o delovnih razmerjih, na kar opozarja že nekaj let –  in pri tem ugotovil 176 kršitev – kar pa po mnenju IRSD ne odraža dejanskega razmaha tega pojava v praksi. Trčkova je ob tem izpostavila, da IRSD ne prejme večjega števila prijav, ki bi opozarjale na tovrstne kršitve pri konkretnih delodajalcih, inšpektorji kršitve ugotavljajo predvsem v okviru svojih usmerjenih poostrenih nadzorov v posameznih dejavnostih. Ob tem je Trčkova ponovno poudarila, da glede na razsežnost in naravo tovrstnih kršitev nadzor inšpektorjev za delo ne more biti edino in tudi ne glavno sredstvo za boj proti temu pojavu.  

 

Dejavnosti, v katerih je IRSD na področju delovnih razmerij v letu 2017 ugotovil največ kršitev:      

  • gradbeništvo: 1.999 kršitev,  
  • gostinske nastanitvene dejavnosti s strežbo jedi in pijač: 1.328 kršitev,  
  • trgovina: 943 kršitev. 

IRSD je v teh dejavnostih sicer tudi največ prisoten. 

 

Direktor inšpekcije nadzora varnosti in zdravja pri delu Slavko Krištofelc je navedenemu dodal, da se tudi na tem področju razmere niso izboljšale v takšnem obsegu, da bi jih lahko ocenili kot spodbudne. V letu 2017 je IRSD na področju VZD prejel 931 novih prijav. Inšpektorji v nadzorih ugotavljajo, da se večina delodajalcev še vedno ne zaveda, da so oni odgovorne osebe na področju varnosti in zdravja pri delu in se preveč zanašajo na zunanje strokovne delavce, ki pri večini opravljajo naloge s tega področja. Ena prednostnih nalog IRSD na tem področju je tako vsekakor, da ozavesti delodajalce glede njihove vloge in odgovornosti ter da spodbudi njihov interes za področje varnosti in zdravja pri delu

 

Inšpektorji za nadzor varnosti in zdravja pri delu pa so tako kot v zadnjih nekaj letih najpogosteje ugotavljali kršitve glede izjave o varnosti z oceno tveganja, glede zagotavljanja zdravja delavcev ter glede usposabljanja delavcev za varno delo (2.182 ali več kot 12-odstotni delež). Krištofelc je pri slednjem kot najbolj zaskrbljujoče ocenil to, da je delodajalcem najpomembnejše, da si pridobijo dokazila o usposabljanju, s katerimi inšpektorjem dokazujejo, da je bilo usposabljanje opravljeno, vsebina oziroma strokovnost izvedenega usposabljanja pa za številne ni pomembna

 

Dejavnosti, v katerih je IRSD ugotovil največ kršitev na področju VZD

  • gradbeništvo (24,5 %),  
  • predelovalne dejavnosti (18,4 %), 
  • trgovina (12,6 %), 
  • gostinstvo (10,8 %).

IRSD je sicer skladno z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu v letu 2017 prejel 9.781 prijav nezgod pri delu (9.289 lažjih, 458 težjih in 17 kolektivnih nezgod), od tega 17 smrtnih nezgod, kar je podobno kot v letu 2016 (15 nezgod) in bistveno manj kot v nekaj prejšnjih letih. 

 

Krištofelc je ob podatkih nadzora IRSD v letu 2017 spomnil tudi na svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, ki ga zaznamujemo 28. aprila. V letu 2018 je kampanja usmerjena v izboljšanje varnosti in zdravja mladih delavcev ter v prizadevanja za ukinitev otroškega dela