| Statistični podatki o nezgodah |
V skladu s 27. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD) (Ur.list št.56/99 in 64/01 ) mora delodajalec inšpekciji dela takoj prijaviti vsako smrtno poškodbo oziroma poškodbo, zaradi katere je delavec nezmožen za delo najmanj tri zaporedne delovne dni.
Inšpektorat te podatke zbira v skladu z ESAW metodologijo Eurostata – (European Statistics Accidents at Work) od leta 2004. V nadaljevanju je prikazanih nekaj statističnih podatkov o nezgodah pri delu na podlagi prijav delodajalcev po metodologiji ESAW.
| Prijava nezgod pri delu v letu 2007 |
| Nezgode, ki so imele za posledico smrt delavca v zadnjih letih |
Dnevna distribucija nezgod neposredno pri delu, ki so imele za posledico smrt delavca, Slovenija, 2004- 2005
| Število nezgod neposredno pri delu, ki so imele za posledico smrtno poškodbo, po starostnih skupinah, na 100.000 delavcev, Slovenija, 2004-2005
| Število nezgod neposredno pri delu, ki so imele za posledico smrt delavca, Slovenija, 1999-2005
| Dnevna distribucija nezgod pri delu, ki so imele za posledico težjo poškodbo delavca, Slovenija, 2004-2005
| Število nezgod neposredno pri delu, ki so imele za posledico težjo poškodbo delavca, po starostnih skupinah, na 1000 delavcev, Slovenija 2004-2005
| Vzrok za nezgodo neposredno pri delu, ki je imela za posledico smrt delavca, v %, Slovenija, 2004-2005
| Število nezgod neposredno pri delu, ki so imele za posledico težjo poškodbo, Slovenija, 1999-2005
| Prijavljene nezgode neposredno pri delu, v 10 dejavnostih z največ nezgodami, v %, Slovenija 2005
|
Število nezgod neposredno pri delu, ki so imele za posledico težjo poškodbo, na 1000 delavcev, Slovenija, 2005 
| Število dni od dogodka (nezgode) do prijave na IRSD, V %, Slovenija, 2005 
| Število vseh nezgod pri delu, glede na spol, v %, Slovenija, 2005 
| Nezgode pri delu, ki so imele za posledico smrt delavca, na 100.000 prebivalcev, Norveška, Švedska, EU in Slovenija, 1999-2003 (vir: Svetovna zdravstvene organizacija).* 
|
* Republika Slovenija že vrsto let izstopa in opozarja nase prav po visokih koeficientih t.i. negativnih kazalnikov zdravja nasploh pa tudi po njihovi visoki vrednosti na področju zdravja pri delu. Prav zaradi tega v poročilu prikazujemo najnovejše podatke Svetovne zdravstvene organizacije za Slovenijo glede števila smrtnih poškodb pri delu. Tudi na tem področju Slovenija še vedno presega večino razvitih držav EU in je nad povprečjem EU. Povprečje skandinavskih držav presega za kar 100%. Ob tem je potrebno poudariti, da Svetovna zdravstvena organizacija izkazuje zadnje podatke za večino držav za leto 2003 pa tudi to, da upošteva drugo metodologijo prikazovanja nezgod pri delu - upošteva vse nezgode, t.j. neposredno pri delu, na poti na delo oz. na poti z dela - ter, da prikazuje nezgode na število prebivalcev. Prav zato so na diagramu prikazane razmere navidez v nasprotju s drugimi prikazanimi podatki o nezgodah, do katerih je prišlo neposredno pri delu in so prikazani v skladu z ESAW metodoloigijo.
Nezgode neposredno pri delu, v proizvodnji hrane, na 1000 delavcev, Slovenija, 2005 
| Nezgode neposredno pri delu, v kmetijstvu, na 1000 delavcev, Slovenija, 2005 
|
|
