Varnost in zdravje pri delu in interes delavcev za ohranitev zdravja in delovne zmožnosti do konca delovne dobe – sindikalni pogled

Lisbonska strategija zahteva dvig ravni delovne aktivnosti prebivalstva tudi na račun podaljševanja delovne dobe. Cilj bo dosežen, če nam bo uspelo ohraniti zdravje in delovno zmožnost delavcev v celotni delovni dobi.

Četrta raziskava o delovnih razmerah Evropske agencije za izboljševanje delovnih in življenjskih razmer iz Dublina (www.eurofound.eu.int) iz leta 2005 je pokazala, da nekajkrat več delavcev poroča o mišično-kostnih obolenjih zaradi dela kot pa poškodbah pri delu. Kljub temu mreža sindikalnih strokovnjakov za varnost in zdravje pri delu, ki deluje v okviru oddelka za varnost in zdravje pri delu pri Evropskem sindikalnem inštitutu ETUI-REHS (http://hesa.etui-rehs.org/uk/), ugotavlja, da nekatere evropske in nacionalne strategije varnosti in zdravja pri delu še vedno več pozornosti namenjajo preprečevanju poškodb pri delu kot dolgoročnim okvaram zdravja.

Med slednje prištevamo predvsem mišično-kostna obolenja, saj o njih poroča zdaleč najvišji odstotek leta 2005 anketiranih evropskih delavcev. Dokazana je jasna vzročna povezava med delovnimi obremenitvami, ki povzročajo mišično-kostne bolezni, in prepričanjem delavcev, da ne bodo zmogli opravljati svojega dela po 60. rojstnem dnevu. Evropski sindikati opozarjamo še na močne lobbyje, ki upočasnjujejo uvedbo učinkovite zaščite delavcev pred nevarnimi snovmi.

Inšpekcija dela je ključen element sistema varnosti in zdravja pri delu, zato ji je treba omogočiti materialno in kadrovsko ojačanje v skladu z njenimi novimi nalogami ter ji zagotoviti pooblastila za učinkovito uveljavljanje predpisov. Inšpekcija naj med drugim vztraja, da ocene tveganja prioritetno določijo ukrepe za preprečitev mišično-kostnih in drugih z delom povezanih bolezni. V svojih postopkih naj uveljavljajo vlogo delavskih predstavnikov za varnost in zdravje pri delu.

Starostnik  in upad delazmožnosti

Zaradi daljšanja življenjske in delovne dobe, pa tudi zaradi sprememb vrednot v družbi, vse večje stopnje izobraženosti tudi med starostniki, bo med delovno populacijo tako vedno več starostnikov, z njimi specifičnimi oviranostmi in potrebami ter istočasno številnimi prednostmi, ki jih je potrebno upoštevati oziroma celo nadgraditi. To neizogibno dejstvo moramo pripravljeni sprejeti tako delodajalci kot tudi zdravniki, ki se ukvarjamo z ocenjevanjem delazmožnosti, še posebej specialisti medicine dela, prometa in športa. Človeku, ki je zdrav in delazmožen in ima voljo ostati v delovnem okolju kljub dopolnjenim pogojem za upokojitev, moramo omogočiti varno in stimulativno delovno okolje, v katerem bo ob izkoriščanju svojih delovnih potencialov lahko še ogromno prispeval v zakladnico človeštva.

Vključitev ergonomije v sistem varnosti in zdravja pri delu v Revozu zagotavlja aktivno angažiranje in upoštevanje ergonomskih priporočil vseh sodelujočih, ki kakorkoli vplivajo na spremembe delovnega procesa, snovanje novega proizvoda ali novih delovnih mest. Povečevanje delovnih mest z ustreznimi ergonomskimi  delovnimi pogoji ter ustrezna organizacija dela sta omogočili večje zaposlovanje tako starejših delavcev, žensk kot tudi delavcev z omejeno delazmožnostjo. V predstavitvi je predstavljen rezultat poglobljenega  dela na področju ergonomije na zdravje in zaposljivost delavcev, ter praktični primer delovnega mesta, prilagojenega starejšim delavcem.