Z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/2003) je urejen postopek, ki omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Sprejet je bil z namenom, da se zagotovi javnost in odprtost delovanja organov ter omogoči uresničevanje pravic posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.

V skladu z 9. členom Zakona o dostopu do informacij javnega značaja je v Inšpektoratu RS za delo uradna oseba, pristojna za posredovanje informacij javnega značaja :

Mag. Borut Brezovar, univ.dipl.pravnik

Glavni inšpektor RS za delo

OSNOVI PODATKI O KATALOGU

NAZIV ORGANA

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

INŠPEKTORAT RS ZA DELO

Parmova 33, 1000 Ljubljana

Telefon: 01 280 36 60

Telefax: 01 280 36 77

e-pošta: irsd(at)gov.si

Odgovorna oseba:

mag. Borut Brezovar, univ.dipl.pravnik

Glavni inšpektor RS za delo

SPLOŠNI PODATKI O ORGANU IN INFORMACIJAH JAVNEGA ZNAČAJA, KI SO DOSTOPNI PRI INŠPEKTORATU RS ZA DELO

Podatki o organu:

Inšpektorat RS za delo je upravni organ v sestavi Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Delovno področje organa je določeno z Zakonom o inšpekciji dela (Uradni list, RS, št 38/94, 32/97 in 36/2000), ki ga dopolnjuje Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 43/2007). Oba zakona urejata splošna načela inšpekcijskega nadzora, organizacijo inšpekcij, položaj, pravice in dolžnosti inšpektorjev, pooblastila inšpektorjev, postopek inšpekcijskega nadzora, inšpekcijske ukrepe in druga vprašanja, povezana z inšpekcijskim nadzorom.

Tako Inšpektorat RS za delo opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz delovnega razmerja, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, sodelovanje delavcev pri upravljanju, stavke ter varnost delavcev pri delu, če s predpisi ni drugače določeno. Opravlja nadzorstvo tudi nad izvajanjem tistih predpisov, ki to izrecno določajo.

Glavni inšpektor vodi in predstavlja inšpektorat, organizira in koordinira delo inšpektorjev ter v okviru svojih pooblastil odgovarja za zakonitost, kakovost in učinkovitost dela organa. Inšpektorji delujejo v okviru inšpekcij, ki so organizirane za posamezno upravno področje.

Področje nadzora delovnih razmerij izvaja Inšpekcija nadzora delovnih razmerij, področje nadzora varnosti in zdravja pri delu pa Inšpekcija nadzora varnosti in zdravja pri delu.

Temeljna zakona na področju nadzora sta danes Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list 42/2002, 103/2007) in Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št 56/99, 64/2001), ki na novo opredeljujeta pravila odnosov med delavci in delodajalci.

Področji dela inšpektorjev se razlikujeta tudi po načinu opravljanja nadzora. Pri delovnih razmerjih gre največkrat za preglede internih aktov in dokumentov (pogodb o zaposlitvi, listin o izplačilih plač, nadomestilih, dodatkih itd.), na podlagi katerih se ugotavljajo kršitve pravic in obveznosti delodajalca in delavca. Inšpekcijsko nadzorstvo s področja varnosti in zdravja pri delu obsega neposredno kontrolo objektov in delovnih prostorov, delovnih mest, ugotavljanje pogojev za delo v prostorih in na deloviščih, ustreznost sredstev za delo (strojev, orodij, opreme), osebne varovalne opreme, izvajanje zdravstvenih pregledov, mikroklimatske razmere, itd.

Glede vseh drugih postopkovnih vprašanj, ki niso urejena z Zakonom o inšpekciji dela in Zakonom o inšpekcijskem nadzoru se uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku Ur.l. RS, št. 80/1999, št. 70/2000, 52/2002, 73/2004, 22/2005-UPB1, 119/2005, 24/2006-UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007.

Inšpektorat RS za delo vodi upravni postopek na prvi stopnji, medtem ko o pritožbah zoper odločbe in sklepe inšpektorjev za delo odloča Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

V skladu s spremembo Zakona o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (Uradni list RS, št. 83/2003) pa Inšpektorat RS za delo opravlja tudi nadzor nad zakonitostjo dela izvajalcev postopkov za ugotavljanje in potrjevanje poklicnih kvalifikacij ter zakonitostjo in strokovnostjo dela komisij. Nadzor se opravlja v okviru Inšpekcije nadzora delovnih razmerij.

Inšpektorat RS za delo v okviru tretjega upravnega področja to je v okviru Socialne inšpekcije izvaja inšpekcijski nadzor tudi nad delom javnih socialno varstvenih zavodov, koncesionarjev in drugih pravnih ali fizičnih oseb, ki izvajajo socialno varstvene storitve na podlagi dovoljenja za delo, nadzor nad izvajanjem lokalnih skupnosti po Zakonu o socialnem varstvu 3/2007-UPB2 (23/2007 popr., 41/2007 popr.), 122/2007 Odl.US: U-I-11/07-45 ter nadzor nad delom drugih izvajalcev, ki izvajajo dopolnilne, razvojne in preventivne programe na področju socialnega varstva in varstva otrok in družine po posebni pogodbi o sofinanciranju. Način izvajanja inšpekcijskega nadzora na področju socialnega varstva določa Pravilnik o izvajanju inšpekcijskega nadzora na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 74/2004). Nadzor izvajajo inšpektorji za socialne zadeve.

POOBLASTILA INŠPEKTORJEV

Pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ima inšpektor pri fizični ali pravni osebi, pri kateri opravlja inšpekcijski nadzor, pravico:

- pregledati prostore, objekte, postroje, naprave, delovna sredstva, napeljave, predmete, blago, snovi, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo državnih organov, gospodarskih družb, zavodov, drugih organizacij in skupnosti ter zasebnikov,

- vstopiti na parcele in zemljišča fizičnih in pravnih oseb

- pregledati poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo, kadar se vodijo in hranijo na elektronskem mediju ter zahtevati izdelavo njihove pisne oblike, ki mora verodostojno potrjevati elektronsko obliko,

- zaslišati stranke in priče v upravnem postopku,

- pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb,

- brezplačno pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki se nanašajo na zavezanca in ki so potrebni za izvedbo inšpekcijskega nadzora,

- brezplačno vzeti vzorce blaga in opraviti preiskave vzetih vzorcev,

- brezplačno vzeti vzorce materialov in opreme za potrebe preiskav,

- fotografirati ali posneti na drug nosilec vizualnih podatkov osebe, prostore, objekte, postroje, napeljave in druge predmete

- reproducirati listine, avdiovizualne zapise in druge dokumente,

- zaseči predmete, dokumente in vzorce v zavarovanje dokazov,

- opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega

nadzora.

Pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora lahko inšpektor odvzame dokumentacijo, ki jo potrebuje za obravnavanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da obstaja utemeljen sum kršitev zakonov ali drugih predpisov, in če s tem ne ovira dejavnosti fizične ali pravne osebe. O odvzemu dokumentacije izda inšpektor potrdilo, ni pa dovoljeno odvzeti dokumentacije državnih organov, ki je določena kot tajna.

Ravno tako ima inšpektor pravico brez predhodnega obvestila ter brez dovoljenja zavezanca oziroma njegove odgovorne osebe, ne glede na delovni čas, vstopiti v prostore in objekte ter k opremi in napravam, če z zakonom ni drugače določeno. Zavezanec pa lahko inšpektorju, ki nima odločbe pristojnega sodišča, odkloni vstop v stanovanjske prostore.

Zavezanec mora inšpektorju omogočiti nemoteno opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora. Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora naleti na fizični odpor ali če tak odpor pričakuje, lahko zahteva pomoč policije. Pooblastilo za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora inšpektor izkazuje s službeno izkaznico in značko.

UKREPI INŠPEKTORJA ZA DELO

V primerih, da inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis oziroma akt, katerega izvajanje nadzoruje ima pravico in dolžnost, da odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi, izvesti postopke v skladu z zakonom o prekrških, podati kazensko ovadbo za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, predlagati pristojnemu organu sprejem ukrepov, odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katere je pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom. Če inšpektor ugotovi, da si je zavezanec pridobil s storitvijo kaznivega dejanja ali prekrška premoženjsko korist, pristojnemu organu predlaga njen odvzem. Če ugotovi kršitev zakona ali predpisa, katerega izvajanje nadzoruje druga inšpekcija, sam ugotovi dejansko stanje, sestavi zapisnik in ga skupaj s predlogom za ukrepanje posreduje pristojni inšpekciji.

Zakon določa tudi posebne ukrepe inšpektorjev (začasna prepoved opravljanja dejavnosti, odvzem predmetov, dokumentacije), ukrepe povezane s prepovedjo opravljanja dejavnosti in ukrepe za varovanje pravic drugih oseb.

INŠPEKCIJSKI POSTOPEK

Inšpektor obravnava prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvesti o svojih ukrepih. Inšpektor obravnava tudi anonimne prijave, razen če iz okoliščin izhaja sum, da so prijave neresne oziroma lažne.

V postopku inšpektorja ima položaj stranke zavezanec. Vlagatelj oziroma vlagateljica pobude, prijave, sporočila ali druge vloge nima položaja stranke.

PREKRŠKOVNI POSTOPEK

Z uveljavitvijo Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. Ur.l. RS, št. 7/2003,  86/2004, 7/2005 Skl.US: U-I-19/05-5, 23/2005-UPB1, 34/2005 Odl.US: U-I-19/05-11, 44/2005, 55/2005-UPB2, 40/2006 (51/2006 popr.), 70/2006-UPB3, 115/2006, 139/2006 Odl.US: U-I-69/06-16, 3/2007-UPB4, 29/2007 Odl.US: U-I-56/06-31, 58/2007 Odl.US: U-I-34/05-9, 16/2008 Odl.US: U-I-414/06-7, 17/2008 (21/2008 popr.)) so bile nekatere dosedanje naloge, ki so jih obravnavali sodniki za prekrške prenesene na t.i. prekrškovne organe, med katere sodi tudi Inšpektorat RS za delo. Pooblaščene uradne osebe Inšpektorata RS za delo torej poleg inšpekcijskega postopka tudi vodijo in odločajo po posebnem postopku, postopku za prekrške, t. i. hitrem postopku, razen v primerih, ki so taksativno našteti v zakonu in o katerih odločajo sodišča (okrajna za odločanje na I. stopnji, višja sodišča za odločanje na II. stopnji).

Pooblaščena uradna oseba Inšpektorata RS za delo kot prekrškovnega organa mora imeti ustrezno stopnjo izobrazbe in biti usposobljena za izvrševanje novih pooblastil. Vrsta in stopnja izobrazbe ter vsebina strokovnega izpita za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku je predpisana z Uredbo o vrsti izobrazbe, strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku (Uradni list RS, št. 42/2004).

Postopek o prekršku pred prekrškovnim organom se začne po uradni dolžnosti, ko prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen opravi kakršnokoli dejanje, ali z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca, državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti.

STROKOVNA POMOČ

Inšpektorat daje delodajalcem in delavcem strokovno pomoč v zvezi z uresničevanjem zakonov in drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov iz svoje pristojnosti. Pogosta vprašanja in odgovore nanje objavljamo tudi na spletni strani pod rubriko: Strokovna pomoč.

Pri svojem delu inšpektorat sodeluje z drugimi inšpekcijami, z zavodi, pristojnimi za zaposlovanje, za zdravstveno zavarovanje ter za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kot tudi s sindikalnimi oziroma strokovnimi združenji delavcev in združenji delodajalcev. Sodeluje tudi z raziskovalnimi, izobraževalnimi organizacijami in drugimi strokovnjaki na področju dela.

ORGANIGRAM

SEZNAM ZAKONOV IN PODZAKONSKIH AKTOV

Pravni viri s področja varnosti in zdravja pri delu

Pravni viri s področja delovnih razmerij

Pravni viri s področja socialnih zadev

STRATEŠKI IN PROGRAMSKI DOKUMENTI

- POROČILO O DELU (2002, 2003, 2004, 2005, 2006, 2007 )

Inšpektorat RS za delo predloži resornemu ministrstvu poročilo o svojem delu za preteklo koledarsko leto v katerem so navedeni splošni statistični podatki z navedbo zakonov ter drugih predpisov, ki urejajo inšpekcijsko nadzorstvo, podatke o številu delodajalcev po dejavnostih, v katerih je opravljen inšpekcijski pregled, o številu delavcev, podatke o ugotovljenih kršitvah in kaznivih dejanjih, o izrečenih ukrepih po dejavnostih ter podatke o smrtnih poškodbah pri delu, kolektivnih nezgodah pri delu, hujših poškodbah ter o ugotovljenih poklicnih boleznih po dejavnostih ter predlaganih ukrepih za reševanje vprašanj s tega področja. Poročilo obravnava Vlada RS in ga predloži Državnemu zboru RS. Po obravnavi se poročilo posreduje Mednarodnemu uradu za delo.

Poročilo o delu Inšpektorata RS za delo po obravnavanju in sprejetju v Državnem zboru predstavlja informacijo javnega značaja organa.

- PROGRAMSKE USMERITVE INŠPEKTORATA RS ZA DELO (2004, 2005, 2006, 2007, 2008)

SEZNAM VRST POSTOPKOV, KI JIH VODI INŠPEKTORAT RS ZA DELO

- inšpekcijski postopek :

inšpekcijski nadzor na področju delovnih razmerij,

inšpekcijski nadzor na področju varnosti in zdravja pri delu,

inšpekcijski nadzor na področju socialnega varstva

- prekrškovni postopek

prekrškovni postopek na področju delovnih razmerij

prekrškovni postopek na področju varnosti in zdravja pri delu

prekrškovni postopek na področju socialnega varstva

POROČILA O IZAJANJU ZAKONA O POSREDOVANJU INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA

POROČILO O IZVAJANJU ZDIJZ V LETU 2007

OPIS NAČINA DOSTOPA DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA

Katalog informacij javnega značaja je dostopen na spletnem naslovu http: www.id.gov.si

Fizični dostop: na naslovu Inšpektorat RS za delo,  Parmova 33, Ljubljana v času uradnih ur organa ob ponedeljkih in sredah med 9 in 11 uro.

Poleg kataloga informacij javnega značaja se na spletni strani organa nahajajo tudi druge splošne informacije o delovnem področju ter najpogostejša vprašanja v smislu strokovne pomoči. Objavljena so tudi Poročila o delu.

Informacije, ki niso na spletu so posredovana na zahtevo. Zahtevo je mogoče vložiti na katerikoli naslov lokacije organa. Zahteva je posredovana  predstojniku, ki je uradna oseba za podajanje informacij javnega značaja.

Posebnega prilagojenega dostopa do informacij javnega značaja organ nima predvidenega. Vsaki osebi, ki bi potrebovala prilagojen dostop, pa bomo poskusili zagotoviti dostop do teh informacij.

PREDPISI EU

evropski register predpisov

SEZNAM PREDLOGOV PREDPISOV

Inšpektorat RS za delo ni predlagatelj predpisov

SEZNAM EVIDENC OZIROMA INFORMATIZIRANIH ZBIRK PODATKOV

EVIDENCA O PREKRŠKIH

EVIDENCA O STROKOVNIH IZPITIH ZA KOORDINATORJE 

EVIDENCA NEZGOD PRI DELU

 CENIK POSREDOVANJA INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA

V skladu z  Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 119/2007)

SEZNAM NAJPOGOSTEJE ZAHTEVANIH INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA

-         Poročila o delu organa

-         Letne konference

-         Strokovna pomoč

        PODROČJE DELOVNIH RAZMERIJ

        PODROČJE VARNOSTI IN ZDRAVJA PRI DELU

        PODROČJE SOCIALNE VARNOSTI  

POVEZAVE

- Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

- Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu

- Mednarodna organizacija dela (ILO)

- Mednarodno združenje delovne inšpekcije (IALI)

- Zbornica varnosti in zdravja pri delu

- Uradni list