POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI

1.

Kdaj lahko predlagam izredni inšpekcijski nadzor?

 

Izredni inšpekcijski nadzor lahko predlagate takrat, ko menite, da izvajalec socialno varstvene dejavnosti (seznam izvajalcev se nahaja na naslovu: www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/ seznam_izvajalcev/) ravna v nasprotju s predpisi s katerimi so določene njihove naloge in ste že izkoristili druge možnosti za uveljavljanje svojih pravic.

 

Še pred uveljavljanjem svojih pravic na formalen in predpisan način pa vam svetujemo, da se o svojem nezadovoljstvu z obravnavo pogovorite s strokovnim delavcem. V kolikor vam nesporazuma ne bo uspelo odpraviti, s tem seznanite še njegovega nadrejenega. Direktor je namreč med drugim zadolžen tudi za organizacijo dela in obravnavo določenih disciplinskih kršitev. 

 

Preden vložite predlog za izredni inšpekcijski nadzor preverite ali ste že izkoristili druge zagotovljene možnosti za uveljavljanje svojih pravic, saj v nasprotnem primeru inšpektor ne more izvesti nadzora (5. odstavek 105. člena Zakona o socialnem varstvu).

 

Tako morate v primeru, da ste nezadovoljni z izvajanjem socialno varstvenih storitev (prva socialna pomoč, osebna pomoč, pomoč družini, institucionalno varstvo,…) vložiti ugovor zoper delo strokovnega delavca na svet socialno varstvenega zavoda oz. v primeru nezadovoljstva z ravnanjem zasebnika na Socialno zbornico Slovenije (www.soczbor-sl.si).

 

V primerih, ko izvajalec vodi katerega od upravnih postopkov (postopkov, ki se praviloma končajo z izdajo pravnega akta – sklepa ali odločbe), lahko svoje pravice med potekom postopka uveljavljati v skladu s procesnimi predpisi (Zakon o splošnem upravnem postopku, katerega izvajanje nadzoruje upravna inšpekcija), po izdaji pravnega akta pa z uporabo rednih pravnih postopkov (v skladu s pravnim poukom, ki je sestavni del pravnega akta).

 

V določenih primerih posebni zakoni predvidevajo drugačno obliko obravnave nestrinjanja oz. nezadovoljstva (npr.: zoper delo skrbnika in izvajanje strokovnih in upravnih nalog s področja skrbništva je možen ugovor v skladu z 200. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih), kršitev kodeksa etičnih načel na področju socialnega varstva pa obravnava Častno razsodišče socialne zbornice Slovenije.

 

 

 

 

 

 

2.

Kakšen je moj položaj v inšpekcijskem nadzoru?

 

Stranka v inšpekcijskem nadzoru je izvajalec socialno varstvene dejavnosti. V skladu z določili Zakona o socialnem varstvu in Zakona o inšpekcijskem nadzoru boste, kot predlagatelj izrednega inšpekcijskega nadzora, o ugotovitvah nadzora in morebitnih ukrepih inšpektorja obveščeni na način, ki bo zagotavljal ustrezno varstvo pravic drugih oseb in njihovih podatkov s katerimi se bo inšpektor seznanil v svojem postopku.

 

 

 

 

3.

Kaj lahko pričakujem od inšpekcijskega nadzora?

 

Osnovni namen inšpekcijskega postopka in izrečenih ukrepov je nadzor izvajanja in spoštovanja predpisov s strani izvajalcev socialno varstvenih storitev. Ob ugotovljenih nepravilnostih izreče inšpektor ukrepe za odpravo nepravilnosti, v primerih, ki so določeni s predpisi, pa lahko drugim organom predlaga tudi druge ukrepe povezane z ugotavljanjem materialne in kazenske odgovornosti, odgovornosti za organizacijo dela…

 

Inšpektor ne more razveljaviti ali spremeniti pravnega akta, ki ga je izdal izvajalec (npr.: odločbo o denarni socialni pomoči), lahko pa npr.: organu druge stopnje, pod pogoji, ki jih določa Zakon o splošnem upravnem postopku, predlaga začetek postopka za odpravo in razveljavitev odločbe.

 

 

 

 

4.1

Prejemanje denarnih prejemkov

 

Pogoji in kriteriji za uveljavljanje pravice do posameznih prejemkov so natančno določeni s predpisi (npr: Zakon o socialnem varstvu, Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih).

 

Nestrinjanje z odločitvijo centra za socialno delo se uveljavlja v pritožbenem postopku v skladu s pravnim poukom. Inšpekcija praviloma preverja organizacijo in zakonitost dela na tem področju. Tako se preverja zlasti ali je strankam omogočeno, da oddajo vlogo, ali se jih seznanja z osnovnimi kriteriji za odločitev, ali organizacija dela omogoča obravnavo vloge v predpisanih rokih, ali center odloča na podlagi predpisanih elementov in ali je strankam omogočena pritožba zoper odločitev centra.

 

V kolikor domnevate, da neka oseba neupravičeno prejema enega od prejemkov, inšpektor preverja ali je center seznanjen s takimi domnevami in kako se je na te navedbe odzval. Inšpektor pa ne ugotavlja izpolnjevanje pogojev oz. resničnost navedb prejemnika.

 

 

 

 

4.2

Izvajanje socialno varstvenih storitev

 

Socialno varstvene storitve, ki jih izvajajo centri za socialno delo, so razen prve socialne pomoči plačljive. S sklenitvijo dogovora o izvajanju socialno varstvene storitve se nekatere storitve upravičencem zagotavljajo brez plačila (npr.: osebna pomoč) oz. se omogoči njihova subvencija (npr.: pomoč na domu (to storitev ne izvajajo vsi centri, saj jo občina lahko zagotovi s pomočjo drugih izvajalcev)).

 

Socialno varstveno storitev se izvaja samo z upravičencem, ki na vključitev v storitev pristane in je po oceni strokovnega delavce v njej zmožen na ustrezen način sodelovati. Storitev lahko center na pobudo tretjih oseb samo ponudi, ne more pa je proti volji upravičenca izvajati.

 

 

 

 

 

4.3

Vodenje upravnih postopkov

 

Center vodi upravne postopke v tistih zadevah v katerih je v skladu z zakonom pooblaščen odločiti. Postopek se vodi v skladu s splošnim upravnim postopkom in posebnimi postopki, če je to z zakonom posebej določeno (primer: pred odločitvijo o morebitnem odvzemu otroka mora med drugim center pridobiti tudi mnenje strokovne komisije).

 

Pri izvajanju socialno varstvenih storitev se upravni postopki ne vodijo, prav tako se upravni postopek ne vodi pri izvajanju določenih javnih pooblastil, pri katerih center ne odloča, je pa pooblaščen za izdelavo mnenja (primer: svetovalni razgovor pred razvezo zakonske zveze). Pri izvajanju javnih pooblastil, ki niso upravni postopek, pa center dokumentira in hrani dokumentacijo v skladu z načeli, ki veljajo za upravni postopek (npr.: oblikovanje in vročanje vabil, …).

 

 

 

 

 

4.4.1

Kaj je dolžan center narediti, če prejme informacijo, ki kaže na ogroženost otrok?

 

Center se mora na vsako informacijo, ki kaže na ogroženost otrok (in ki ni očitno neresnična) odzvati. V prvih korakih mora pridobiti dodatne informacije, ki lahko potrdijo ali ovržejo sum o ogroženosti otroka. Za ogroženost se štejejo tista ravnanja in stanja, zaradi katerih je ogrožen otrokov telesni in duševni razvoj. Ker so v prvi vrsti praviloma starši tisti, ki s svojim ravnanjem ogrožajo otroka, mora center preveriti zmožnost in pripravljenost staršev (ali drugih, ki skrbijo za otroka), da spremenijo ogrožujoča ravnanja. Center si po oceni, da je otrok ogrožen, prizadeva odpraviti razloge njegove ogroženosti, v kolikor tega starši ne zmorejo ali nočejo, lahko center sprejme določene ukrepe za zaščito otrok zoper voljo staršev. Ukrep se izreče, ko se z upravnim postopkom ugotovi (dokaže), da je otrok ogrožen in ga tisti, ki morajo zanj skrbeti (zakoniti zastopniki) s svojim ravnanjem oz. opustitvijo določenih ravnanj ogrožajo. Vsi ukrepi so načeloma začasne narave, saj trajajo toliko časa, kolikor trajajo razlogi zanj. Center si mora od samega začetka obravnave, zlasti pa od trenutka izreka ukrepa, prizadevati za odpravo razlogov, zaradi katerih je bil ukrep izrečen. Najpogostejši ukrepi so odvzem otroka in oddaja otroka drugi osebi ali zavod ter postavitev pod skrbništvo.

 

Čeprav je tudi npr.: preprečevanje stikov otroka z enim staršem s strani drugega starša praviloma v nasprotju s koristmi otroka, pa center v takih primerih ne more odločiti o koristi otroka. Zakonodaja je način uveljavljanja oz. zaščite določenih otrokovih koristi (npr.: varovanje premoženja, pravica do stikov s staršema, preživnine…) uredila z drugimi posebnimi zakoni (npr.: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih), v skladu s katerimi o zadevah odločajo sodišča.

 

 

 

 

4.4.2

Kakšna je pristojnost centra za socialno delo v postopku razveze zakonske zveze, sporih glede pravic in dolžnosti staršev in otrok – npr.: varstvo in vzgoja otrok, stiki in preživnina…?

 

Center v skladu z določili zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih lahko  pomaga pri sklenitvi sporazuma o spornih vprašanjih. Na tako pomoč mora morata pristati oba starša. V kolikor center oceni, da sklenitev sporazuma ni možna (npr.: vsaj eden od staršev zavrača pomoč,…) izda dokazilo o tem in ga izroči staršema ter starša seznani o pristojnosti sodišča, da odloči o spornem vprašanju. V kolikor se starša sporazumeta, lahko predlagata sodišču, da o sporazumu izda sklep, s čimer postane sporazum uradno izvršljiv.

 

Center v postopkih v katerih sodišče odloča o spornih vprašanjih oblikuje mnenje o zadevi, vendar sodišče temu mnenju ni dolžno slediti.

 

 

 

 

5.1

Ali ima odrasel invalid pravico do varstva v domu za starejše ?

 

Ima, vendar praviloma v tako imenovanih »kombiniranih« domovih in tistih domovih, ki imajo za izvajanje storitev za invalide organizirano posebno enoto. Invalidi so namreč upravičenci do posebnih oblik varstva, kar pomeni, da v skladu s svojimi potrebami potrebujejo in jim zavod mora ponuditi ustrezno prilagojeno storitev, ki pa ni povsem enaka storitvi za starejše. Zato storitve domskega varstva za invalide (poleg varstveno delovnih centrov in posebnih socialno varstvenih zavodov) lahko izvaja le tisti zavod, ki ima za to zagotovljene ustrezne kadrovske in prostorske pogoje. Tudi cena storitve ni enaka ceni storitve za starejše. Prav bi bilo, da se s tem seznani vsakega invalida ob sprejemu v dom za starejše.

 

 

 

 

5.2

Ali ima upravičenec pravico do individualnega spremljanja v Varstveno delovnem centru?

 

Ima, vendar v obsegu predpisanega standarda za izvajanje storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji. Standard namreč predpisuje kaj VDC lahko nudi upravičencu, za posameznika pa se to v skladu z njegovimi potrebami določi v individualnem načrtu izvajanja storitve. Storitve, ki presegajo predpisani standard pa so dodatne storitve, ki jih zavod tudi lahko izvaja za upravičenca, če ima za to ustrezne kadrovske in prostorske pogoje. Vendar pa se morata o tem upravičenec in izvajalec dogovoriti in zapisati v dogovor o izvajanju storitve, v katerem določita tudi plačnika dodatnih storitev. Dodatne storitve za upravičence namreč niso brezplačne Izvajalec mora ceno dodatnih storitev objaviti v ceniku in z njo upravičenca pred začetkom izvajanja teh storitev tudi seznaniti.  

 

 

 

 

5.3

Ali lahko dom za starejše sam razporedi upravičenca v neko drugo kategorijo oskrbe brez privoljenja upravičenca, tistega, ki doplačuje oskrbo in ne da bi bilo to potrebno?

 

Na osnovi  1. odstavka 24. člena Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva (Uradni list RS, št. 38/04 in 23/06) je izvajalec storitve dolžan spremljati uporabnikove potrebe in preverjati ali sklenjen dogovor ustreza njegovim potrebam glede na možnosti izvajalca in po potrebi z uporabnikom skleniti dodatek k dogovoru. Po 2. odstavku predhodno navedenega predpisa je izvajalec dolžan si prizadevati, da z uporabnikom sklene dodatek k dogovoru v vseh spremenjenih okoliščinah, zaradi katerih je potrebno uporabniku zagotoviti drugačen obseg ali drugo vrsto storitve, ki jo izvaja. Za dodatek k dogovoru velja enako kot za dogovor, ki ga opredeljuje 16. člen navedenega pravilnika in med drugim določa, da se z dogovorom uredijo vsa bistvena vprašanja izvajanja storitve in da je sopodpisnik tudi oseba, ki delno ali v celoti plačuje storitev. To pomeni, da se preuvrstitev v drugačno obliko oskrbe ne more izvesti brez vednosti uporabnika in tistega, ki storitev (do)plačuje.

 

Ob vključitvi uporabnika v domsko obliko storitve institucionalno varstvo starejših, uporabnik izvajalec in (do)plačnik storitve podpišejo na osnovi 16. člena predhodno navedenega pravilnika dogovor o zagotavljanju storitve institucionalno varstvo. V dogovorih, ki jih izvajalci sklepajo z uporabniki storitve je tudi interno določilo izvajalcev (različno oštevilčeni člen), ki določa, da se udeleženci tega dogovora strinjajo, da se z uporabnikom ne sklepa dodatek k temu dogovoru, če se zaradi akutnih zdravstvenih težav, ki so krajša od 30 dni ali drugih stanj in okoliščin uporabnika pojavi potreba po drugačni vrsti socialne oskrbe in zdravstvene nege ali potreba po začasni premestitvi uporabnika. Dejstva o tem ugotovi pristojna komisija in o tem predhodno seznani uporabnika in njegove zakonite zastopnike. Uporabniku se drugačna storitev obračuna v primeru, ko se spremenjena storitev izvaja dalj kot tri dni. Tudi v tem primeru se preuvrstitev v drugačno obliko oskrbe  v okviru enega meseca ne more izvesti brez predhodne vednosti uporabnika in tistega, ki storitev (do)plačuje.

 

Glede nestrinjanja z uvrstitvijo uporabnika v določeno obliko oskrbe ima uporabnik ali njegov zakoniti zastopnik možnost podati ugovor v skladu s 94. členom Zakona o socialnem varstvu.

 

 

 

 

5.4

Ali je dopustno, da so varovanci domov za starejše zaradi poslabšanja duševnega stanja (demenca) premeščeni na oddelek s povečanim nadzorom, kjer so izhodi zakodirani ali pa zaklenjeni?

 

Oddelki s povečanim nadzorom v domski obliki storitve institucionalno varstvo starejših so namenjeni uporabnikom storitve, ki so zaradi demence časovno in prostorsko dezorientirani, zaradi tega begavi in rizični iz vidika nehotenih samopoškodb, zato je na osnovi 6. člena Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva ob sprejemu  ali med izvajanjem storitve zaradi duševne bolezni ali duševnega stanja uporabnika dopustna omejitev svobode gibanja uporabnika le, če je o pridržanju odločilo pristojno sodišče po določbah zakona, ki ureja nepravdni postopek v teh primerih.

 

 

 

 

5.5

Kaj lahko storim, če menim, da se zdravstvene storitve ne izvajajo v redu (dehidriranost, druga zdravila, preležalnine)?

 

Za področje zdravstvenih storitev v domski obliki storitve institucionalno varstvo je pristojen domski zdravnik in vodja zdravstveno negovalne službe. V takem primeru opozorite in prosite za pojasnilo direktorja oziroma poslovnega vodjo izvajalca storitve, ki mora pridobiti pojasnila od vodje zdravstveno negovalne službe ter domskega zdravnika. V kolikor z odgovorom ne boste zadovoljni imate možnost podati pritožbo nad izvajanjem zdravstvenih storitev na naslov: Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana.

 

 

 

 

 

6.1 CENTRI ZA SOCIALNO DELO

1.     Zakaj centri za socialno delo komplicirajo pri izvajanju stikov pod nadzorom v njihovih prostorih, ko pa to z odredbo odloči sodišče, zaradi česar so dolžni izpolniti odrejeno obveznost in narediti vse, da stiki v redu potekajo?

Sodišča to nalogo izrekajo centrom za socialno delo tudi, če konkretni center za socialno delo  nima prostorskih pogojev za to in to sodišču pred odločitvijo tudi sporoči, največkrat pa sodišča to niti ne preverijo in odločijo kot da gre za za že utečeno prakso. Stiki pod nadzorom imajo pravno podlago v 5. odstavku 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, druge formalne in vsebinske podlage za to pa ne obstajajo.Centri za izvajanje te dodatno naložene naloge s strani sodišč niso  financirani, sama odrejena naloga – stiki pod nadzorom pa tudi nima opredeljenih kadrovskih in vsebinskih zahtev. To nalogo lahko centri izvajajo predvsem izven uradnih ur centra (v uradnih urah izvajajo vsakdanje delovne naloge), zaradi česar se zmanjša možnost usklajevanja terminov za stike. Stiki se odvijajo v pisarni ali v sejni sobi centra (če jo slednji ima), kar ni otroku prijazno okolje, nadzor pa opravlja običajno posamezen strokovni delavec centra. S to nalogo imajo strokovni delavci povečan obseg dela ali pa s kompenzacijo ur nastopi izpad drugega strokovnega dela v dejavnostih centra, za katere je center financiran oziroma strokovni delavec zavezan s pogodbo o zaposlitvi. Poleg tega se strokovni delavec, zlasti v manjših centrih tako lahko znajde v več vlogah v isti zadevi (vodja postopka odločanja, svetovalni delavec, član komisije ali tima za timsko obravnavo zadeve in tretja oseba na stikih pod nadzorom oziroma nadzor stikov), kar je strokovno in etično sporno. Iz očitkov pobudnikov nadzora nad izvajanjem te naloge s strani centrov za socialno delo je bilo ugotovljeno, da ravno nastanek dvojnih vlog strokovnih delavcev v zadevi tudi najbolj moti enega ali oba starša, saj vsakršno ravnanje strokovnega delavca  v času pred, med ali po stiku povezujejo s pristranskostjo do druge stranke ali z z neželjenim vplivanjem na otroka.

 

Iz nadzorov v zadevah izvajanja te naloge s strani centrov za socialno delo je bilo ugotovljeno, da sodišča običajno odredijo stike pod nadzorom centra za socialno delo v primerih suma na zlorabo otrok ali v primerih, ko je iz poročil (centra, vrtca, šole, ipd) ali navedb staršev na sodišču ugotovljeno, da je do takrat v času prevzema otroka na stikih prihajalo med staršema do psihičnega in/ali fizičnega nasilja. Strokovni delavci centra, so kot izvajalci nadzorstva pri takšnih stikih, zato usmerjeni predvsem na varnost in dobrobit otroka v času prevzema ozrok in v času samega stika v prostorih centra, zaradi česar včasih posežejo v situacijo, da preprečijo možnost ponovnih konfliktov med staršema ob prevzemu otroka ali da steče komunikacija ali neka skupna aktivnost starša in otroka v času stika, kar nasprotna stran oziroma drugi starš razume kot pomoč drugemu staršu in strokovnemu delavcu očita pristranskost. V praksi se zaradi samih pogojev za izvajanja te naloge zaradi različnosti centrov (različne prostorske možnosti, različna velikost in pestrost kadrovske strukture centrov za socialno delo) in zaradi različnih zahtevnosti posameznih primerov za izvajanje takšnih stikov,ta naloga sodišč izvaja različno, stranke (starši) pa imajo do tega tudi različna pričakovanja, zato prihaja do konfliktov, nesporazumov in nerealnih zahtev s strani enega ali obeh staršev do centrov. Iz očitkov v pobudah za nadzor je bilo ugotovljeno, da nekateri starši pričakujejo, da bo strokovni delavec centra v prostoru stika samo negibno sedel in bil tiho (strogo samo prisostvoval) in da ne komunicira z nikomer in da ne posega v situacijo v nobenem primeru, tudi če se dogaja kaj v škodo otroka, drugi pričakujejo vodenje in pomoč za boljšo kakovost stika, nekateri pričakujejo, da bo tretja oseba popravljala komunikacijo starša z otrokom tako, kot to želi drugi starš, nekateri pričakujejo po zaključenem stiku strokovno evalvacijo, nekateri pričakojejo po zaključenem stiku, da strokovni delavec izdela zapisnik po njihovem nareku, slednje zlasti, če se je pred ali po stiku zgodil kak incident (psihično ali fizično nasilje) med staršema. Prav tako nekateri pričakujejo, da bi stiki pod nadzorom centra potekali tako, da bi bil strokovni delavec prisoten na stikih izven centra (v slaščičarni, v parku, v nakupovalnem središču, ipd.). Odklonitev  takšnih pričakovanj, ki jih starši izrečejo kot zahteve, povzroči pri enem ali drugem ali pri obeh starših nezadovoljstvo in nezaupanje do strokovnih delavcev, kar je moteče pri vsem nadaljnjem urejanju družinskih ali osebnih zadev za stranke oziroma uporabnike na centrih za socialno delo. Na osnovi navedenega očitki, da centri pri izvajanju te naloge komplicirajo in ne naredijo vsega, da bi stiki v redu potekali niso utemeljeni. Slednje tudi zato, ker kakovost stikov otrok in staršev ter njihovi medsebojni odnosi niso neposredno povezani s strokovnim delom ali s prisotnostjo strokovnih delavcev, ampak so odvisni od staršev in njihovega izpolnjevanja starševskih funkcij ter njihove razpoložljivosti in dovzetnosti za strokovno pomoč pri tem.

6.2 DOMOVI ZA STAREJŠE

1.     S kakšno pravico me je socialna služba v domu za starejše napotila na center za socialno delo, ko sem kot doplačnica storitve oporekala višji vrsti oskrbe, zaradi česar je dražja storitev in stroškov ne bom mogla kriti?

Po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih svojci niso zakoniti zastopniki polnoletnih oseb, razen če je iz določenih razlogov staršem podaljšana roditeljska pravica čez polnoletnost otrok. V 124. členu navedenega zakona je opredeljeno, da  so otroci dolžni preživljati svoje starše in na tem temeljijo tudi določbe Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev, ki določajo postopek uveljavljanja pravice do oprostitve plačila storitve uporabnikom ter zavezance za (do)plačevanja socialno varstvenih storitev v primeru, da sami ne zmorejo plačevati socialno varstvenih storitev. Ne glede na sorodstvene vezi, pisna izjava, s katero se osebe zavežejo k (do)plačevanju storitve ne predstavlja podlage za zakonito zastopanje drugih oseb. Po predpisih socialnega varstva lahko zadeve, povezane s storitvami, urejajo le uporabniki, njihovi pooblaščenci ali zakoniti zastopniki (skrbniki), kot so določeni po Zakonu o splošnem upravnem postopku. Na osnovi tega in na osnovi vaše navedbe, da zaradi drugačne vrste oskrbe uporabnika ne boste več mogli doplačevati storitve v takšni višini, kot ste se z izjavo o doplačilu zavezali in v primeru, da niste pooblaščenka ali zakonita zastopnica uporabnice-ka storitve institucionalno varstvo starejših, vas je socialna služba doma za starejše pravilno napotila na krajevno pristojni center za socialno delo, ki je po 100. členu Zakona o socialnem varstvu tudi stvarno pristojen organ, pri katerem lahko uveljavljate pravico do oprostitve plačila storitve.

 

2.     Kako lahko preverim ali je dom za starejše pravilno uvrstil uporabnika v vrsto oskrbe?

V predpisih, ki določajo postopke uveljavljanja pravice do socialno varstvene storitve institucionalno varstvo starejših, je določeno, da je pri sprejemu upravičenca in v primerih spremembe vrste oskrbe ali premestitve upravičenca, komisija za sprejem, premestitve in odpust dolžna preveriti zdravstveno stanje upravičenca oziroma uporabnika in psihosocialne potrebe upravičenca oziroma uporabnika. Člani komisije so zato tako vodja zdravstvene nege in oskrbe, v funkciji predstavnice zdravstvenega tima za izvajanje zdravstvenih storitev kot tudi socialni delavec in strokovni vodja oziroma direktor kot strokovni vodja institucionalnega varstva. Upravičenec se na podlagi teh ugotovitev uvrsti v orientacijsko vrsto oskrbe ter kot prosilec čaka na ustrezno prosto mesto v domu. Ko uporabnik že koristi storitev, pa se vrsta oskrbe lahko spremeni na osnovi sprememb zdravstvenega stanja in potreb uporabnika, kar je utemeljeno v mnenju zdravstvenega tima in socialne službe ter na podlagi vsaj enomesečne, praviloma pa dvomesečne delovne evidence opravljanja osnovne in socialne oskrbe ter zdravstvene nege za uporabnika. Komisija upravičencu predlaga preuvrstitev in si prizadeva z uporabnikom skleniti dodatek k dogovoru oziroma z njim doseči o tem sporazum. Soglasje uporabnika in podpis dodatka k dogovoru (soglasje je lahko izraženo posebej, lahko pa šteje tudi sam podpis dodatka k dogovoru) je potrebno podpisati vedno, kadar se za uporabnika spremeni bivalni standard ali vrsta oskrbe ali oboje ali v primeru, da uporabnik v nekem vmesnem obdobju koristi dodatne storitve (npr. v primeru ukrepov zaradi okužbe MRSA). saj so te spremembe vezane na zaračunavanje storitve oziroma na plačilo storitve. Osnovna pravila razmerij med izvajalcem in upravičencem so navedena v pisnem dogovoru, ki ga uporabnik sklene z izvajalcem in prejme en izvod v trajno last.

 

V primeru, da menite, da upravičenec ni pravilno uvrščen v vrsto oskrbe lahko v socialni služba doma zahtevate pojasnila in utemeljitve komisije, prav tako ima uporabnik ali njegov zakoniti zastopnik ali pooblaščenec možnost vpogleda v zapisnik komisije o obravnavanju te zadeve v mejah dopustnega po zakonu o varstvu osebnih podatkov in po zakonu o informacijah javnega značaja. Upravičenec oziroma njegov zakoniti zastopnik ima pravico vpogleda tudi v celotno zdravstveno in drugo dokumentacijo, ki je bila podlaga za uvrstitev v vrsto oskrbe. Vrste oskrbe so opredeljene v 1. odstavku 24.člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev, podrobneje pa v internem pravilniku izvajalca  o merilih za uvrščanje v vrsto oskrbe in zaračunavanje storitve institucionalno varstvo starejših, ki je običajno tudi priloga dogovora o izvajanju storitve ali pa je vključen v informativno gradivo, ki ga upravičenci dobijo ob sprejemu v dom.

 

3.    Kaj naj naredim, ker se ne strinjam z vrsto oskrbe, ki jo je za mojo mamo predlagal dom?

Če se upraivčenec ali njegov pooblaščenec ali zakoniti zastopnik z vrsto oskrbe, ki jo predlaga komisija za sprejem, premestitve in odpust, kljub pojasnilom in utemeljitvam komisije, ne strinja, lahko po 94. in 95. členu Zakona o socialnem varstvu poda ugovor. V kolikor je v rešitvi ugovora potrjena pravilnost predloga komisije in se uporabnik ali njegov pooblaščenec ali zakoniti zastopnik še vedno s predlogom ne strinja in odklanja podpis dodatka k dogovoru o izvajanju storitve, se šteje, da sporazum ni možen oziroma ni možno urediti izvajanja storitve z dogovorom po 92. členu Zakona o socialnem varstvu in po 24. členu Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do insitucionalnega varstva. V tem primeru komisija za sprejem, premestitve in odpust ponovno preveri predlog z vidika koristi uporabnika in ponovno preveri strokovne utemeljitve predloga in v primeru, da oceni, da predlog uporabnika ali njegovega pooblaščenca ali zakonitega zastopnika ni v korist uporabnika, predlaga odgovorni osebi izvajalca, da smiselno po 96. členu Zakona o socialnem varstvu o uvrstitvi uporabnika v vrsto oskrbe na predlog komisije odloči s sklepom. Na sklep je dovoljena pritožba, drugostopni organ odločanje pa je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

 

4.    Kako vem da dom pravilno zaračunava storitev?

V pisnem dogovoru o izvajanju storitve, ki ga skleneta izvajalec in uporabnik in vsebino potrdita s podpisom, je navedena tudi cena storitve, vrste oskrbe in drugi sestavni elementi cene za zaračunavanje storitve uporabniku. Običajno je cenik, veljaven ob sklenitvi dogovora tudi priloga tega dogovora ali pa je vključen v informativno gradivo, ki ga uporabniki prejmejo ob sprejemu v dom. Cenik je tudi stalna informacija, ki je dosegljiva na oglasnih deskah doma in na spletnih straneh izvajalca, sprotno pa so uporabniki  s spremembami cen storitve tudi ustno seznanjeni na sestankih z osebjem v domu. Pravilnost zaračunavanja storitve lahko uporabnik ali njegov pooblaščenec ali zakoniti zastopnik preveri tako, da zahteva pojasnilo v socialni službi doma. V primeru, da s pojasnilom ni zadovoljen lahko zahteva pojasnilo tudi od odgovorne osebe izvajalca. Če meni, da se storitev ne zaračunava pravilno lahko koristi pot ugovora po 94. in 95.členu Zakona o socialnem varstvu. Predpisi oziroma pravila zaračunavanja storitve institucionalno varstvo starejših pa so navedeni v 3. in 3.1. poglavju Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev.

 

5.     Ali lahko dom starejših uporabniku, ki je nastanjen na varovanem oddelku s podano izjavo o soglasju za to namestitev in ki mu ni odvzeta poslovna sposobnost, prepove samostojni izhod iz doma, kot je sprehod v bližnjo okolico (gozd) v mesto ipd.?

Varovani oddelki pri izvajalcih storitve institucionalno varstvo starejših so namenjeni uporabnikom, ki zaradi demence oziroma njenih posledic, kot so dezorientacija v času in prostoru potrebujejo povečano varovanje in posebni program aktivnosti, varovanje pa se zagotavlja s tehničnimi varovali in osebnim spremljanjem uporabnikov in to tako, da je omejena njihova svoboda gibanja izven tega oddelka. Ti oddelki so opredeljeni po predpisih socialnega varstva in po Zakonu o duševnem zdravju, ki predvidevajo namestitev v varovani oddelek po sklepu sodišča oziroma omejitve gibanja uporabniku izven varovanega oddelka, v obrazložitvi pa so navedeni tudi razlogi, ki takšno sodno odredbo utemeljujejo.

 

Prostovoljna namestitev na varovani oddelek je opredeljena v 74. členu Zakona o duševnem zdravju, ki določa pogoje pod katerimi se namestitev na varovani oddelek šteje kot namestitev s privolitvijo.

 

Glede prepovedi samostojnega izhoda iz doma je pomembno ugotoviti kdaj in v kakšnem stanju je uporabnik podal soglasje oziroma privolitev za bivanje na varovanem oddelku in ali se  je od takrat njegovo stanje spremenilo oziroma ali v času izražene želje po samostojnih izhodih iz doma glede na demenco še razume situacije in kontrolira svoje vedenje. V primeru, da zdravstveno stanje uporabnika in njegove zmožnosti, ki so ključnega pomena za samostojno varno gibanje v prostoru in času niso znane in ocenjene s strani pristojnih strokovnih služb, pa uporabnik kaže znake, da do svojega vedenja ni kritičen, da ga slabo kontrolira in da slabo razume običajne življenjske situacije oziroma da je zaradi demence postal dezorientiran v času in prostoru, pa do tega ni kritičen (tega ne uvideva), mora dom o tem obvestiti njegove svojce in predlagati pridobitev strokovnega mnenja pristojnih služb, na osnovi česar se lahko začne urejati za uporabnika skrbništvo in odvzem poslovne sposobnosti ter pridobi sklep pristojnega sodišča o pridržanju za namestitev na varovanem oddelku. Brez predhodno strokovno in formalno urejenih zadev dom nima nobene pravne podlage za prepoved oziroma omejevanje gibanja uporabniku storitve.

 

6.     Kdo je pristojen za urejanje zadev in za nadzor v oskrbovanih stanovanjih?

Po pravilniku o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše so to večja ali manjša stanovanja, ki so prostorsko in tehnično prilagojena potrebam starejših oseb iz vidika prostornine, prehodnosti in dostopa, iz vidika pripomočkov v stanovanjih (držala, oprijemala, funkcionalnost bivalnih prostorov) in z vnaprej inštaliranimi možnimi potrebnimi priključki za zahtevnejšo oskrbo in zdravstveno nego (npr.za varovanje na daljavo, ipd.). V 21. členu tega pravilnika je med drugim navedeno, da morajo biti ta stanovanja namenjena starejšim, da lahko lahko stanovalci v stanovanjih prejemajo 24 urno pomoč in da imajo svojega oskrbnika. V 22. členu tega pravilnika je določeno, da mora skrbnik omogočiti zagotavljanje storitev osnovne in socialne oskrbe , zdravstvene storitve in varovanje na daljavo in to z registriranimi izvajalci, s katerimi sklepa pogodbe. V 9. členu Pravilnika o standardih in normativih socialno varstvenih storitev je v točki a) opredeljeno, da institucionalno varstvo v oskrbovanih stanovanjih vključuje osnovno in socialno oskrbo, zdravstvene storitve in varovanje na daljavo ter da se obseg in vrsta pomoči prilagodita potrebam in željam upravičencev, na osnovi tega pa oskrbnik z registriranim izvajalcem podpiše pogodbo.  Uporabnik sam izbira kaj bo koristil v paleti pomoči od samo nastanitve v prilagojene prostore, do postopnega ali takojšnjega koriščenja tudi vseh ostalih potrebnih pomoči iz osnovne, socialne in zdravstvene oskrbe ter varovanja na daljavo, o čemer se dogovarja z oskrbnikom.

 

Sama nastanitev uporabnikov temelji na pogodbenem razmerju med stanovalcem in lastnikom stanovanja, prav tako na pogodbenem razmerju med oskrbnikom in registriranim-i izvajalci -em storitve temelji izbor in izvajanje storitev, zato je v tem delu pristojnost Socialne inšpekcije omejena le na preverjanje upravičenosti uporabnikov po b) točki 9. člena Pravilnika o standardih in normativih socialno varstvenih storitev in kriterijih za upravičenost do storitve institucionalno varstvo. Izvajalec, ki po pogodbi z oskrbnikom izvaja storitve v oskrbovanih stanovanjih, z uporabniki sklene dogovore o izvajanju storitev. Po 102. členu Zakona o socialnem varstvu je Socialna inšpekcija pristojna za nadzor nad izvajanjem socialno varstvenih storitev s strani registriranih izvajalcev iz registra Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki opravljajo osnovno in socialno oskrbo v storitvi institucionalno varstvo starejših in v storitvi pomoč družini na domu kot socialna oskrba na domu, prav tako, pa je pristojna tudi za nadzor izvajanja storitve socialni servis, ki vključuje storitev varovanja na daljavo. Za izvajanje zdravstvenih storitev je pristojno Ministrstvo za zdravje.

 

7.     Zakaj center za socialno delo o urejanju skrbništva za ostarelega starša ni obvestil vseh sorodnikov?

V Zakonu o zakonski zvezi in družinskih zrazmerjih so sorodniki navedeni v naslednjih določbah:  1. odstavek 182. člena navedenega zakona:...»če je mogoče in ni v nasprotju s koristmi varovanca, se imenuje za skrbnika njegov sorodnik«; v 183. členu: …»pri imenovanju skrbnika upošteva center za socialno delo želje varovanca, če jih je zmožen izraziti, ter želje njegovih bližnjih sorodnikov, če je to v korist varovanca«;  in v 1. odstavku 200. člena:…  »zoper delo skrbnika in centra za socialno delo na področju skrbništva lahko ugovarja varovanec, ki je zmožen to storiti, njegovi sorodniki, pristojni organi in strokovne institucije«. Centri običajno začnejo postopek na osnovi ugotovitev, da je to nujno in v korist osebe ter pri tem sodelujejo in obvestijo oziroma vabijo tiste sorodnike ali bližnje osebe, ki izkažejo skrb (podajo na center pobudo za ureditev zadeve) za osebo ki je stranka v postopku ali tiste svojce, s katerimi ta oseba skupaj živi ali jih ta oseba navede kot njenega izbranega možnega skrbnika. Po oceni centra, da izbrana oseba izpolnjuje pogoje za skrbnika po  členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in po pridobitvi izjave o privolitvi za prevzem skrbniških nalog, sta stranki v postopku imenovanja skrbnika  varovanec, kateremu so ščitene pravice in koristi ter skrbnik, kateremu so naložene naloge za zaščito varovančevih pravic in koristi.

 

Svojci običajno pričakujejo, da mora center v postopku skrbništva obveščati  vse sorodnike po prvi sorodni liniji oziroma vse takrat živeče ožje sorodnike, ki bi želeli biti o tem obveščeni ali bi morda želeli skrbeti za koristi varovanca, ne glede na voljo varovanca. Sami predpisi tega ne predvidevajo, prav tako pa tudi centri nimajo vira informacij, iz katerega bi lahko pridobili te podatke v primeru, da stranka v postopku (varovanec) noče ali ne more dati podatkov o sorodnih, ki bi morda želeli sodelovati v tem postopku.