Skoči na vsebino

POGOSTA VPRAŠANJA

Pogosto zastavljena vprašanja delodajalcev na področju varnosti in zdravja pri delu

V projektni enoti IRSD smo pripravili odgovore na pogosto zastavljena vprašanja v smislu nezavezujoče strokovne pomoči v skladu s 4. členom Zakona o inšpekciji dela (Uradni list RS, št. 19/14 in 55/17; v nadaljevanju ZID-1) in v mejah pristojnosti Inšpektorata RS za delo. Ob tem je treba upoštevati, da je za podajanje strokovne razlage delovne zakonodaje pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

 

1. Kdo določi obseg in rok preventivnega zdravstvenega pregleda?

V delu v katerem je Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih (Ur. list RS, št. 87/02) še vedno v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (Ur. list RS, št. 43/11)  - v nadaljevanju - ZVZD-1 je jasno opredeljeno, da vrsto, obseg in roke preventivnega zdravstvenega pregleda določi delodajalec na predlog izvajalca medicine dela. Verjetnost, da bo delodajalec upošteval predlog izvajalca medicine dela je večja, če je ta predlog strokovno utemeljen na osnovi obiska delovnega mesta. Vsekakor je odločitev na strani delodajalca, ki je v dvostranskem razmerju delavec-delodajalec odgovoren za varnost in zdravje pri delu in hkrati plačnik preventivnega zdravstvenega pregleda.

 

2. Zanima nas naslednje: Eden od naših zaposlenih ima zaradi določenih zdravstvenih težav vsakoletni kontrolni pregled pri našemu izvajalcu medicine dela. Ali je to potrebno?

V kolikor Izvajalec medicine predlaga (zahteva) kontrolni pregled, se mora ta navezovati na vpliv konkretnih obremenitev na delovnem mestu na zdravje delavca. Kontrolni  pregledi so smiselni, če lahko z eventualnimi ukrepi na delovnem mestu, ki jih bo delodajalcu predlagal izvajalec medicine dela, delodajalec zmanjša tveganje za zdravje. Kontrolne preglede zaradi splošnega zdravstvenega stanja oz. spremljanja kroničnega obolenja delavci opravljajo pri izbranem zdravniku družinske medicine in ne pri izvajalcu medicine dela. Delodajalec mora dobiti od izvajalca medicine dela ustrezna pojasnila glede potrebe po kontrolnem pregledu.

 

3. Postavlja se vprašanje obveznosti cepljenja.  Kaj v primerih, ko se določena oseba ne želi cepiti?

Ne glede na določbe Zakona o nalezljivih bolezni (Ur. list RS, št.   /) mora delodajalec cepljenje opredeliti kot ukrep za odpravljanje določenega tveganja v izjavi o varnosti z oceno tveganja. Navedeno pomeni, da mora biti v oceni tveganja jasno opredeljeno tveganje zbolevanja zaradi določene nalezljive bolezni. Cepljenje pomeni intervencijo s katero se posega v človeško telo in se brez izrecne privolitve osebe/delavca poseg ne more izvesti. Zato mora delodajalec v internem opredeliti na kakšen način bo sankcioniral zavrnitev cepljenja. Priporoča se, da delodajalec v oceni tveganja opredeli določeno tveganje, kot ukrep pa  napiše namesto obvezno cepljenje - omogočiti zaposlenim cepljenje. S tem pa se izogne morebitnemu konfliktu.  Kako prepričati zaposlene v potrebo po cepljenju pa je zadeva dobrega procesa usposabljanja zaposlenih ob vstopu v sistem zaposlovanja. Takrat je potrebno na razumljiv način argumentirati upravičenost določenega cepljenja.

 

4. Ali lahko delodajalec pridobi podatke o psihofizičnem stanju delavca – alkohol?

 

Delodajalec ima v primeru suma, da je delavec pod vplivom psihoaktivnih substanc, pravico in dolžnost preverjati psihofizično stanje delavca pri izvrševanju njegovih delovnih obveznosti, saj je splošno znano, da omenjene substance vplivajo na kognitivne sposobnosti delavca. Menimo, da ima delodajalec to pravico tudi v primeru, ko ne obstaja utemeljen sum. Delavec s tem, ko privoli v testiranje, privoli v smislu 14. točke 6. člena Zakona o varovanju osebnih podatkov - UPB1 tudi v obdelavo njegovih osebnih podatkov. Če delavec test odkloni (to je njegova pravica), pa delodajalcu še vedno ostanejo drugi načini, s katerimi lahko dokazuje, da je bil delavec pod vplivom psihoaktivnih substanc, na primer s pričami.  Takšno stališče je zavzelo Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani,  sodba opr. št. pdp 36/2004 – v primeru alkohola. Bistveno je, da je privolitev v test natančno oblikovana, ter da je v njej navedeno, za katere primere delavec soglaša, in zakaj bo delodajalec te podatke potreboval (praviloma za vodenje disciplinskih postopkov, postopkov odpovedi delovnega razmerja in sodnih postopkov). Poudariti je potrebno, da lahko delavec takšno soglasje oziroma privolitev kadarkoli prekliče in da delodajalec delavca v podpis takšnega soglasja oziroma privolitve ne sme in ne more prisiliti, prav tako pa odklonitev podpisa takega soglasja ne sme imeti za posledico odpovedi delovnega razmerja delavcu ali drugih delovnopravnih sankcij. V takih primerih bo moral delodajalec prisotnost psihoaktivnih substanc pri  delavcu dokazovati z drugimi dokaznimi sredstvi. Vnaprejšnja privolitev delavca v testiranje je z vidika ZVOP-1-UPB1 dopustna, kako pa bo delodajalec to v praksi izvedel, pa ne sodi v pristojnost inšpektorata RS za delo (vir: mnenje Informacijskega Pooblaščenca RS, št. 0712-637/2008/2 z dne 25. 7. 2008).  V vsakem primeru postopek testiranja na delovnem mestu mora biti zelo natančno opredeljen v internem aktu delodajalca. Med drugim mora interni akt natančno opredeliti celoten postopek, morebitne sankcije (tudi sankcijo ob morebitni zavrnitvi testiranja!) itn. V primeru, da interni akt delodajalca opredeljuje tudi prevoz do doma, ga delodajalec mora upoštevati.

 

5. Ali mora delodajalec nezgodo pri delu, ki je imela za posledico poškodbo delavca zaradi katere je bil delavec odsoten z dela več kot tri koledarske dni, delavcu  priznati in mu izdati t.i. ER-8 obrazec?

Delodajalci se pogosto obračajo na Inšpektorat Republike Slovenije za delo z vprašanjem ali določeno nezgodo pri delu,  priznati kot poškodbo pri delu in izpolniti t.i. ER-8 obrazec.  ER-8 obrazec izda delodajalec. Samo na njegovi osnovi imajo delavci pravico do 100% nadomestila. Inšpektorat poudarja, da je potrebno razlikovati med poročevalsko obveznostjo delodajalca, da nezgodo pri delu prijavi na Inšpektorat RS za delo (na osnovi 41. člena ZVZD-1), in priznanjem nezgode pri delu, ki je imela za posledico poškodbo oz. izdajo t.i. ER-8 obrazca s strani delodajalca.  Na osnovi izdaje tega obrazca imajo delavci 100% nadomestilo plače. V stvarni pristojnosti Inšpektorata RS  za delo pa ni razlaganje in nadzor priznavanj pravic do 100% nadomestila plače v primerih nezgod pri delu, ki so imele za posledico poškodbo pri delu. V primeru spora med delavcem in delodajalcem o tem, ali gre resnično za poškodbo pri delu ali ne odločitev sprejme samo pristojno sodišče(vir:  mnenje informacijskega pooblaščenca RS, št. 0712-1/2012/1934 z dne 13. 6. 2012).

 

6. Ali ZVZD-1 opredeljuje pojem zdravstvena ocena tveganja?

 

Ne.  ZVZD-1 v 4. odstavku 17. člena jasno imenuje izdelek izvajalca medicine dela.
To je strokovna ocena izvajalca medicine dela. Njen osnovni namen je delodajalecu predlagati posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za opravljanje določenega dela.

 

7. Samozaposlene osebe in preventivni zdravstveni pregledi?

Izvajanje zdravstvenega pregleda samozaposlene osebe ZVZD-1 ne zavezuje neposredno. Tudi pri oceni tveganja, samozaposlena oseba lahko sestavi in podpiše izjavo, s katero sam ocenjuje da teh tveganj ni. V vsakem primeru Inšpektorat RS za delo predlaga, da samozaposlena oseba opravi predhodni zdravstveni pregled ob vstopu v sistem zaposlovanja in ima izdelano uradno oceno tveganja s strani zunanjega strokovnega delavca v kateri se lahko napiše, da tveganj ni tako, da niso potrebne revizije. Vendar je pomembno, da ima ta dokument.  S predhodnim zdravstvenim pregledom se ugotavlja njegova  zdravstvena sposobnost ob vstopu v sistem samozaposlitve.  V primeru morebitnih zdravstvenih težav bo samozaposlena oseba naknadno zelo težko  dokazala, kdaj je prišlo do morebitnih sprememb zdravstvenega stanja. Problematika se dodatno zaplete v primeru, kadar invalidska komisija ZPIZ (v nadaljevanju: IK) zahteva zdravniško spričevalo predhodnega zdravstvenega pregleda zaradi dvoma  glede na časovni nastanek zdravstvene okvare. Enako je z oceno tveganja. IK bo dosledno zahtevala, da je sestavni del dokumentacije za predstavitev na IK - ocena tveganja.

 

8. Ali je lahko spričevalo izvajalca medicine dela razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi?

Ne. Spričevalo spričevalo izvajalca medicine dela ni določeno pa tudi ne sme biti razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Gre za nedopusten odpovedni razlog iz 4. odstavka 83. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS št. 21/2013 – ZDR1), ki je v zvezi z 6. členom tega zakona in prepoveduje diskriminacijo, med drugim tudi v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.

 

9. Kdo lahko izvaja usposabljanje za prvo pomoč?

 

Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu (Ur. list RS, št.136/2006; v nadaljevanju: pravilnik), natančneje določa ukrepe delodajalca za zagotavljanje prve pomoči na delovnem mestu. V zvezi z usposabljanjem delavcev za prvo pomoč, pravilnik določa, da lahko usposabljanje delavcev za prvo pomoč izvajajo pravne osebe, ki imajo pooblastilo za usposabljanje za prvo pomoč, v skladu z veljavnimi predpisi (11. člen pravilnika).  S sedanjo pravno ureditvijo je pooblastilo za usposabljanje za prvo pomoč podeljeno z Zakonom o Rdečem križu Republike Slovenije. Prvo pomoč pri Rdečem križu Republike Slovenije poučujejo zdravstveni delavci, ki za poučevanje pridobijo tudi licenco, ki jo podeljuje Rdeči križ. Do morebitne spremembe pravilnika, veljavna ureditev ne omogoča, da bi usposabljanje za prvo pomoč delavcev izvajali tudi drugi subjekti. Izvajalec medicine dela pa glede na določbe zakona in pravilnika sodeluje pri načrtovanju ukrepov delodajalca ter svetuje delodajalcu glede konkretne izvedbe ukrepov. Pri usposabljanju delavcev za izvajanje  prve pomoči, izvajalec medicine dela predlaga tudi dodatno ali posebno usposabljanje, kadar je to potrebno zaradi posebnih nevarnosti na delovnem mestu. Podobna delitev pristojnosti in nalog je veljala tudi v času veljavnosti prejšnjega zakona, ko je imel pooblaščeni zdravnik pristojnosti organiziranja prve pomoči, usposabljanje delavcev za prvo pomoč pa je bilo že urejeno s sedaj veljavnim pravilnikom.

 

10. Pridobivanje podatkov oziroma vpogled  v podatke o zdravstvenem stanju delavca.

Četrti odstavek 33. člena ZVZD-1 določa, da lahko izvajalec medicine dela po predhodni pisni privolitvi delavca, od osebnega zdravnika delavca pridobi oziroma vpogleda podatke o zdravstvenem stanju delavca, o njegovem zdravljenju ali rehabilitaciji.  Posredovanje zdravstvene dokumentacije, ki jo vodi delavčev osebni zdravnik je dopustno pod pogojem, da delavec za to predhodno poda soglasje – pisno, ustno ali na drugi ustrezni način. Pisni zahtevi izvajalca medicine dela, ki jo naslovi na delavčevega osebnega zdravnika, bi moralo biti praviloma priloženo tudi pisno soglasje delavca.  Nedopustno  in v nasprotju s sistemom varstva osebnih podatkov pa je zahtevati od delavca, da sam pridobi potrebno zdravstveno dokumentacijo.  Posredovanje zdravstvene dokumentacije je mogoče izključno na uveljavljen način varne izmenjave dokumentacije i.e. kurirska služba ali klasična pošta. Potrebno je dodati, da seznanitev z zdravstveno dokumentacijo s strani izvajalca medicine dela ni obvezujoča, pač pa je odvisna od njegove ocene ali je za izvedbo preventivnega pregleda in podajo mnenja v zdravniškemu spričevalu, potrebna (vir: mnenje informacijskega pooblaščenca RS, št. 0712-131/2007/2 z dne 16. 2. 2007).

 

11. Ali je zdravniško spričevalo preventivnega zdravstvenega pregleda za delodajalca zavezujoče?

Zdravniško spričevalo ne predstavlja upravnega akta, temveč akt strokovno-tehnične narave, ki za delodajalca ni zavezujoč. Verjetnost, da bo delodajalec upošteval mnenje izvajalca medicine dela, pa je večja, če so razlogi za tako mnenje podrobno navedeni. V kolikor zdravniško spričevalo izvajalca medicine dela vsebuje mnenje, da delavec ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih pogojev začasno, se ugotavlja upravičenost bolniškega staleža. V kolikor zdravniško spričevalo izvajalca medicine dela vsebuje mnenje, da delavec ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih pogojev trajno, pa se ugotavlja invalidnost (vir: sodba VDSS Pdp 115/2012 z dne 28. 2. 2013).

 

12. Kdo določi rok in obseg preventivnega zdravstvenega pregleda?

Prvi odstavek 5. člena ZVZD-1 predstavlja dejansko osnovno načelo - načelo odgovornosti delodajalca.  V dvostranskem razmerju delavec-delodajalec je delodajalec odgovoren za varnost in zdravje pri delu. V tem kontekstu obseg in rok preventivnega zdravstvenega pregleda določi delodajalec na predlog izvajalca medicine dela.  Ob tem mora delodajalec upoštevati dikcijo 36. člena ZVZD-1 i.e. obseg preventivnega pregleda mora biti v skladu s konkretnim tveganjem na delovnem mestu.